Slovenija se z brezgotovinskim plačevanjem približuje Švedski

Junija je v Parizu potekal drugi dan svetovnega OECD foruma, na katerem se je na okrogli mizi s temo »Brezgotovinska družba in FinTech« poleg primerov držav Švedske, Poljske, Nizozemske in Velike Britanije s primerom mobilne denarnice Hal mBills ob bok postavila tudi Slovenija.

Do katere meje bo potekalo umikanje fizične gotovine, kaj so ključni gonilci tovrstnega razvoja? Ali zasebnost lahko preživi v digitalni dobi? Kaj so ključna tveganja in prednosti pri tovrstni izgubi anonimnosti? Kako se kažejo dvojni učinki digitalne preobrazbe denarja in ali je s tem mogoče doseči večjo socialno vključenost?

Odgovore na zastavljena vprašanja in prikaz stanja v posamezni državi s primeri uspešnih praks so v okrogli mizi delili Cecilia Skingsley, vice-guvernerka švedske centralne banke Risbank; Tadeusz Koscinski, državni podsekretar Ministrstva za gospodarski razvoj Poljske; Gianluca Ricci, vodja strategije in okvirov tveganj v komercialnem bančništvu Lloyds bančne skupine, Velika Britanija; Hans van Dalfsen, glavni urednik nizozemskega časopisa za brezdomce Z! ter mag. Primož Zupan, direktor slovenskega finančno-tehnološkega startup-a MBILLS, d.o.o. Pogovor je povezoval Axel Threlfall, glavni urednik Reutersa.

Tako v razvitih državah kot državah v razvoju se prehod v brezgotovinsko družbo vse bolj pomika v ospredje kot ena od ključnih sprememb, ki jih s sabo prinaša digitalna preobrazba. Obkroženost z digitalnimi inovacijami in novimi možnostmi plačevanja zelo hitro povečuje stroške gotovinskega plačevanja. Od prepovedi uporabe bankovcev v Indiji do Velike Britanije, kjer so elektronska plačila prevzela vodstvo nad plačevanjem v bankovcih in kovancih v 2015, trendi kažejo ustavitev in upad gotovinskega plačevanja.

Po besedah vice-guvernerke švedske centralne banke Risbank, Cecilie Sinkgsley, se je v Skandinaviji, natančneje na Švedskem, uporaba gotovine tako drastično zmanjšala, da se v najstarejši centralni banki na svetu, intenzivno posvečajo razmisleku, ali izdati lastno digitalno valuto. V dobi mobilnega bančništva, FinTech-a, bitcoinov, brezstičnih kartic se vse bolj uveljavlja prepričanje, da bo kmalu prenašanje gotovine v žepih in denarnici postalo zastarelo, kot je postala zastarela nošnja mošenj z zlatniki.

Na Poljskem se v tem trenutku ukvarjajo z izzivi povezovanja davčno potrjenih računov in mobilnega plačevanja. Državni podsekretar Koscinski je poudaril, da ves čas v ospredje postavljajo uporabnika in koriščenje storitve oz. produkta. Pri tem način plačevanja ne sme biti ovira. Na Poljskem po zadnjih raziskavah strošek poslovanja z gotovino zajema 1% BDP Poljske, kar znaša 4 milijarde eurov. K večji uporabi brezgotovinskega plačevanja bo nedvomno prispevala kvalitetna uporabniška izkušnja, kar po njegovem mnenju pripomore k paradoksu glede plačevanja na Poljskem: 20% vseh plačil potrošnikov je elektronskih, 80% v gotovini. Od 20% elektronskih plačil je kar 15% dvigov na bankomatih, kar pomeni, da delež gotovinskih plačil tako preseže 90% in se kot država uvrščajo povsem na dno lestvice brezgotovinskega plačevanja. Od 10% negotovinskih plačil je kar 85% plačil opravljenih z brezstično kartico, kar jih uvršča pred Veliko Britanijo.

Nizozemska se srečuje z izzivom, kako v elektronsko plačevanje vključiti socialno ogrožene skupine. Van Dalfsen je izpostavil primer v Amsterdamu, kjer brezdomci, ki prodajajo časopis na ulici (primerljiv s slovenskimi Kralji ulice), s težavo pridobivajo plačila. Delež gotovine v obtoku se vse bolj zmanjšuje, kar vidi van Dalfsen zaradi spremembe navad v smeri plačevanja z bančnimi karticami. Brezdomci so tako še bolj potisnjeni na obrobje družbe.

Gianluca Ricci, predstavnik Lloyds Banke, je poudaril, da ni vprašanje, ali se gre v brezgotovinsko družbo, ali ne, vendar kako in na kakšen način se pri tem države, banke in FinTechi lotijo upravljanja tveganj brezgotovinskega plačevanja, še posebej na področju varstva podatkov, čezmejnega varstva podatkov, lokalne zakonodaje varstva podatkov v posamezni državi. B20 in G20 skupini se posebej osredotočata na to, katere elemente podatkov je potrebno paziti in hkrati ločevati med dejavnostmi FinTecha. Ni vsaka finančna aplikacija FinTech. Znotraj FinTecha je potrebno posebej ločevati med plačevanjem, posojanjem denarja in FinTech platformami, vsako od teh prinaša za sabo čisto drugačne aktivnosti in drugačne rizike. Ricci je izpostavil njihova opažanja, da poslovanje s karticami prinaša med 40-50% zlorab vsako leto. Ko stvari postajajo vse bolj brezgotovinske, prevaranti postajajo vse bolj sofisticirani v poskusih prevar.

Slovenija se z mobilno platformo Hal mBills umešča med države, ki si pospešeno tlakujejo pot do brezgotovinske družbe. »V podjetju MBILLS se zavzemamo za brezgotovinsko plačevanje in brezpapirno izdajanje računov. Uporabniki so se navadili na družbenim omrežjem podobno instant izkušnjo, kjer se vse zgodi v trenutku,« poudarja Zupan. Pri poslovanju z gotovino se mora uporabnik založiti z dovolj gotovine, jo dvigniti na najbližjem bankomatu, pri čimer je omejen na vrednost bankovcev. Uporabnike pri plačevanju z gotovino moti štetje denarja, težave z vračilom razlike v drobižu. Nezadovoljstvo z gotovinskim plačevanjem zaznavamo tudi pri trgovcih, saj se ti poleg naštetega srečujejo še s stroški menjalnine, varovanja gotovine in polaganja na bančni račun. Kot alternativo gotovinskemu plačevanju posežejo po kartičnemu, ki s seboj prinaša dodatne integracije, investicije v strojno, programsko opremo, stroške vzdrževanja in drugačne rizike. Pri spletnih plačilih se ravno tako uporabniki bojijo zaupati osebne podatke, številke kreditne kartice in varnostnih kod, zaradi česar mnogi ne zaključijo nakupa.

Mobilna platforma Hal mBills uspešno odgovarja na vse naštete izzive. Pri tem povezuje mobilno številko in bančni račun v mobilno denarnico, v katero uporabnik napolni dobroimetje. Tako ima ves čas kontrolo nad stanjem, hkrati pa si na ta način prihrani pot do bankomata in čas s štetjem gotovine. »Pri razvoju naših rešitev se kot platforma opiramo na vzpostavljene platforme in sisteme na državni ravni. Primer pozitivne prakse kaže možnost plačevanja davčno potrjenih računov, pri katerih uporabnik preprosto s Hal mBills skenira račun v restavraciji in ga v trenutku plača,« dodaja Zupan in kot ključno prednost v primerjavi z ostalimi državami vidi samoregistracijo trgovcev, gostincev in drugih ponudnikov storitev, za prejemanje plačil iz Hal mBills mobilne platforme.

Milenijska generacija narekuje trend

Pričakovanj generacije milenijcev se zavedajo tudi drugje. V Sloveniji se je temu trendu na državni ravni približala tudi državna uprava, ki se s portalom e-uprava vključuje v spletna mesta, ki sprejemajo plačila z mobilno denarnico Hal mBills. Na ta način se celotni postopek npr. podaljšanja registracije vozila, ki ga ima državljan za urediti z upravno enoto, s plačilom vred uredi v nekaj minutah bodisi iz domačega naslonjača, ali pa iz svoje pisarne, kjerkoli in kadarkoli.

Ali bo gotovina izumrla?

»Trenutni trendi uporabe gotovine na Švedskem kažejo upad za 50% v zadnjih osmih letih. Po izračunih na podlagi teh trendov se bo zadnji bankovec vrnil v centralno banko Švedske leta 2020. Se bo to res zgodilo?

Mislim, da ljudje ne bodo denarja v celoti zavrnili. Ko gledamo na denar, imamo v ospredju tri sestavine: shranjuje vrednost, je obračunska enota ter plačilno sredstvo. Kot hramba vrednosti, bo gotovina zagotovo še vedno v obtoku pri posameznikih, ki bodisi ne zaupajo bankam, oziroma ga želijo imeti raje doma. Vendar se kot plačilno sredstvo še posebej pri komercialnih vsakodnevnih nakupih v švedski družbi uporablja vse manj. Tudi primerjava z drugimi državami kaže, da po vrednostih bankovcev in kovancev v obtoku ni druge države na svetu, ki bi tako drastično zmanjševala gotovino v obtoku,« pojasnjuje Cecilia Skingsley in dodaja: »Vzporedno ves čas merimo stanje pri končnih uporabnikih, ali imajo gotovino, ali jo še uporabljajo, ali imajo dober dostop do gotovine… Pri vseh teh odgovorih so procenti še vedno visoki. Na drugi strani pa se vse več ljudi izreka zadovoljstvo z brezgotovinskim plačevanjem ter se zavedajo, da se dobro počutijo tudi brez gotovine, npr. uporabljajo bodisi bančne kartice, ali pa mobilno aplikacijo SwishApp.«

Ob zaključku okrogle mize so si bili govorniki enotni, da se trend zmanjševanja gotovine v obtoku nadaljuje. Z rešitvami, kot je Hal mBills, se Slovenija uvršča v skupino držav, kjer se pogoji za prehod iz gotovinskega plačevanja v brezgotovinsko izboljšujejo. Popolne ukinitve gotovine v državah ne bomo dočakali še nekaj let. Zagotovo pa bo večjo uporabnost in širitev na trgu imela tista platforma, ki bo omogočala enostavno prehajanje med različnimi možnostmi gotovinskega in brezgotovinskega plačevanja.

Celoten pogovor si lahko ogledate v videoposnetku na tej povezavi.