Vreme
Slovenija, SI | 8°C jasno | |
Veter
8 km/h, WSW
Vlažnost
81%
Pritisk
1026 mbar
|
Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
---|---|---|---|---|---|
pet mar 21 | 12/8°C | 17 km/h, WSW | 58% | 1024 mbar | |
sob mar 22 | 11/9°C | 16 km/h, WSW | 76% | 1012 mbar | |
ned mar 23 | 16/10°C | 23 km/h, SW | 64% | 1008 mbar | |
pon mar 24 | 15/8°C | 18 km/h, SW | 62% | 1008 mbar | |
tor mar 25 | 9/7°C | 6 km/h, WNW | 97% | 1014 mbar |

Vremenska napovedPetek, 21.3.2025 ob 6hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekDanes bo oblačnost postopno naraščala. Jutri bo večinoma oblačno in na vzhodu suho. Pihal bo jugozahodni veter. NAPOVED ZA SLOVENIJODanes bo sprva še večinoma jasno, od zahoda bo naraščala koprenasta oblačnost. Popoldne se bo v zahodni in osrednji Sloveniji postopno zmerno pooblačilo. Čez dan bo pihal jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 16, v vzhodnih krajih do 19 °C. Jutri bo večinoma oblačno, nekaj jasnine bo še na vzhodu. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodnik, ki bo v severovzhodni Sloveniji okrepljen. Ob morju se bo krepil jugo. Jutranje temperature bodo od 5 do 10, na severozahodu okoli 3, najvišje dnevne od 10 do 14, v vzhodnih krajih do 17 °C. OBETIV nedeljo bo oblačno in deževno, v vzhodnih krajih bo padavin malo. Pihal bo veter južnih smeri, ob morju sprva okrepljen jugo. V ponedeljek bodo padavine oslabele in večinoma ponehale. Čez dan se bo jasnilo, možne bodo krajevne plohe. VREMENSKA SLIKANad vzhodno Evropo in Balkanom je območje visokega zračnega tlaka, ki počasi slabi. Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem se nahaja ciklon z vremensko fronto, ki se počasi bliža našim krajem. Z jugozahodnim vetrom nad naše kraje doteka toplejši in postopno bolj vlažen zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEDanes bo sprva večinoma jasno, sredi dneva se bo od zahoda začelo oblačiti. Čez dan bo znova zapihal jugozahodnik. Jutri bo večinoma oblačno, v krajih zahodno in južno od nas bo dopoldne začelo deževati. Pihal bo jugozahodnik, ob severnem Jadranu se bo krepil jugo. V krajih vzhodno od nas bo prevladovalo suho. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2025-03-21 05:36 |

Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
---|---|---|---|---|---|---|
21.03.2025 | ![]() |
jasno | 2°C | 13°C | 52% | 1025mbar |
22.03.2025 | ![]() |
dež | 7°C | 10°C | 82% | 1014mbar |
23.03.2025 | ![]() |
močan dež | 9°C | 15°C | 70% | 1009mbar |
24.03.2025 | ![]() |
dež | 7°C | 15°C | 64% | 1008mbar |
25.03.2025 | ![]() |
dež | 7°C | 9°C | 93% | 1014mbar |
26.03.2025 | ![]() |
rahel dež | 5°C | 15°C | 57% | 1012mbar |
27.03.2025 | ![]() |
rahel dež | 5°C | 13°C | 54% | 1011mbar |
28.03.2025 | ![]() |
rahel dež | 5°C | 16°C | 50% | 1011mbar |
29.03.2025 | ![]() |
rahel dež | 7°C | 14°C | 64% | 1009mbar |
30.03.2025 | ![]() |
dež s snegom | 2°C | 11°C | 85% | 997mbar |
31.03.2025 | ![]() |
pretrgana oblačnost | 3°C | 13°C | 55% | 1010mbar |
01.04.2025 | ![]() |
močan dež | 3°C | 7°C | 96% | 1005mbar |
02.04.2025 | ![]() |
rahel dež | 3°C | 13°C | 63% | 1012mbar |
03.04.2025 | ![]() |
jasno | 3°C | 14°C | 50% | 1018mbar |
04.04.2025 | ![]() |
dež | 4°C | 7°C | 97% | 1017mbar |



Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.