jun 25, 2022 - sob

Slovenija, SI		21°C pretežno oblačno
Veter 2 km/h, ENE Vlažnost 80% Pritisk 1014 mbar

Dan	Pog.	Temp.	Veter	Vlažnost	PritiskPrit.
sob jun 25		24/20°C	7 km/h, WSW	62%	1014 mbar
ned jun 26		29/19°C	10 km/h, SW	42%	1015 mbar
pon jun 27		32/21°C	16 km/h, WSW	36%	1014 mbar
tor jun 28		31/20°C	10 km/h, ESE	47%	1017 mbar
sre jun 29		29/20°C	7 km/h, NNW	61%	1012 mbar

Datum	Vreme		Min. temp	Max. temp	Vlažnost	Pritisk
25.06.2022		rahel dež	15°C	27°C	49%	1013mbar
26.06.2022		jasno	15°C	31°C	35%	1015mbar
27.06.2022		jasno	16°C	34°C	30%	1014mbar
28.06.2022		dež	17°C	31°C	43%	1016mbar
29.06.2022		dež	18°C	29°C	59%	1012mbar
30.06.2022		rahel dež	18°C	29°C	54%	1013mbar
01.07.2022		jasno	18°C	32°C	36%	1013mbar
02.07.2022		rahel dež	17°C	30°C	45%	1017mbar
03.07.2022		rahel dež	16°C	30°C	44%	1018mbar
04.07.2022		delno oblačno	17°C	32°C	35%	1015mbar
05.07.2022		dež	18°C	28°C	55%	1012mbar
06.07.2022		jasno	16°C	29°C	31%	1019mbar
07.07.2022		jasno	15°C	30°C	35%	1019mbar
08.07.2022		rahel dež	16°C	32°C	32%	1013mbar
09.07.2022		jasno	14°C	30°C	43%	1015mbar

Karte za vremensko napoved

Onesnaževalci zraka

Delci PM₁₀ in PM_2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM₁₀ so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM_2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.

Delci PM₁₀, PM_2,5 se uvrščajo glede na izvor med:

• ­primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
• sekundarne delce,
  • ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO₂), amonijak (NH₃) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
  • za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).

Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:

• ­­težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
  ­
• policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.

Prizemni ozon (O₃)

Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.

V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O₃) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.

Prizemni ozon (O₃) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.