Domov Vreme

Vreme

Slovenija, SI		1^°C pretrgana oblačnost
Veter 3 km/h, N Vlažnost 59% Pritisk 1039 mbar

Dan	Temp.	Veter	Vlažnost	PritiskPrit.
čet feb 9	1/-5^°C	7 km/h, ESE	57%	1039 mbar
pet feb 10	3/-4^°C	5 km/h, NW	52%	1039 mbar
sob feb 11	4/-1^°C	5 km/h, WNW	56%	1035 mbar
ned feb 12	8/2^°C	5 km/h, WNW	57%	1036 mbar
pon feb 13	8/1^°C	5 km/h, WNW	66%	1037 mbar

Vremenska napoved

Četrtek, 9.2.2023 ob 12h

NAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetek

Popoldne se bo postopno zjasnilo tudi v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Jutri bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja.

NAPOVED ZA SLOVENIJO

Popoldne se bo postopno zjasnilo tudi v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Burja na Primorskem bo slabela. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem do 8 °C.

Jutri bo pretežno jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Jutranje temperature bodo od -13 do -6, na Goriškem in ob morju okoli -3, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.

OBETI

V soboto bo zjutraj in dopoldne zmerno oblačno, popoldne pa večinoma pretežno jasno. V nedeljo bo na zahodu sončno, drugod pretežno oblačno.

VREMENSKA SLIKA

Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka nad naše kraje hladen in suh zrak.

NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE

Popoldne in jutri bo prevladovalo jasno vreme. Ob severnem Jadranu bo pihala povečini šibka burja.

^{Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje}
^{2023-02-09 11:36}

Datum		Min. temp	Max. temp	Vlažnost	Pritisk
09.02.2023	pretrgana oblačnost	-8°C	2°C	54%	1038mbar
10.02.2023	pretrgana oblačnost	-8°C	3°C	54%	1039mbar
11.02.2023	oblačno	-5°C	6°C	54%	1036mbar
12.02.2023	delno oblačno	-2°C	7°C	56%	1036mbar
13.02.2023	pretrgana oblačnost	-0°C	7°C	68%	1037mbar
14.02.2023	jasno	-0°C	9°C	63%	1033mbar
15.02.2023	jasno	0°C	9°C	66%	1030mbar
16.02.2023	jasno	0°C	9°C	59%	1031mbar
17.02.2023	jasno	1°C	10°C	54%	1036mbar
18.02.2023	oblačno	1°C	8°C	57%	1039mbar
19.02.2023	delno oblačno	1°C	11°C	53%	1035mbar
20.02.2023	rahel dež	2°C	9°C	67%	1028mbar
21.02.2023	dež	5°C	8°C	79%	1025mbar
22.02.2023	dež	4°C	5°C	98%	1025mbar
23.02.2023	dež	5°C	6°C	97%	1025mbar

PM2.5 �� , 46°09'S 14°60'V, 18.08.2021 17:00 (UTC+02:00), © VentuSky.com

Onesnaževalci zraka

Delci PM₁₀ in PM_2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM₁₀ so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM_2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.

Delci PM₁₀, PM_2,5 se uvrščajo glede na izvor med:

primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO₂), amonijak (NH₃) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).

Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:

težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.

Prizemni ozon (O₃)

Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.

V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O₃) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.

Prizemni ozon (O₃) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.