Vreme
Slovenija, SI | 1°C pretrgana oblačnost | |
Veter
3 km/h, N
Vlažnost
59%
Pritisk
1039 mbar
|
Dan | Pog. | Temp. | Veter | Vlažnost | PritiskPrit. |
---|---|---|---|---|---|
čet feb 9 | 1/-5°C | 7 km/h, ESE | 57% | 1039 mbar | |
pet feb 10 | 3/-4°C | 5 km/h, NW | 52% | 1039 mbar | |
sob feb 11 | 4/-1°C | 5 km/h, WNW | 56% | 1035 mbar | |
ned feb 12 | 8/2°C | 5 km/h, WNW | 57% | 1036 mbar | |
pon feb 13 | 8/1°C | 5 km/h, WNW | 66% | 1037 mbar |

Vremenska napovedČetrtek, 9.2.2023 ob 12hNAPOVED ZA SLOVENIJO - povzetekPopoldne se bo postopno zjasnilo tudi v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Jutri bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja. NAPOVED ZA SLOVENIJOPopoldne se bo postopno zjasnilo tudi v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Burja na Primorskem bo slabela. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem do 8 °C. Jutri bo pretežno jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Jutranje temperature bodo od -13 do -6, na Goriškem in ob morju okoli -3, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C. OBETIV soboto bo zjutraj in dopoldne zmerno oblačno, popoldne pa večinoma pretežno jasno. V nedeljo bo na zahodu sončno, drugod pretežno oblačno. VREMENSKA SLIKANad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka nad naše kraje hladen in suh zrak. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINEPopoldne in jutri bo prevladovalo jasno vreme. Ob severnem Jadranu bo pihala povečini šibka burja. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje 2023-02-09 11:36 |

Datum | Vreme | Min. temp | Max. temp | Vlažnost | Pritisk | |
---|---|---|---|---|---|---|
09.02.2023 | ![]() |
pretrgana oblačnost | -8°C | 2°C | 54% | 1038mbar |
10.02.2023 | ![]() |
pretrgana oblačnost | -8°C | 3°C | 54% | 1039mbar |
11.02.2023 | ![]() |
oblačno | -5°C | 6°C | 54% | 1036mbar |
12.02.2023 | ![]() |
delno oblačno | -2°C | 7°C | 56% | 1036mbar |
13.02.2023 | ![]() |
pretrgana oblačnost | -0°C | 7°C | 68% | 1037mbar |
14.02.2023 | ![]() |
jasno | -0°C | 9°C | 63% | 1033mbar |
15.02.2023 | ![]() |
jasno | 0°C | 9°C | 66% | 1030mbar |
16.02.2023 | ![]() |
jasno | 0°C | 9°C | 59% | 1031mbar |
17.02.2023 | ![]() |
jasno | 1°C | 10°C | 54% | 1036mbar |
18.02.2023 | ![]() |
oblačno | 1°C | 8°C | 57% | 1039mbar |
19.02.2023 | ![]() |
delno oblačno | 1°C | 11°C | 53% | 1035mbar |
20.02.2023 | ![]() |
rahel dež | 2°C | 9°C | 67% | 1028mbar |
21.02.2023 | ![]() |
dež | 5°C | 8°C | 79% | 1025mbar |
22.02.2023 | ![]() |
dež | 4°C | 5°C | 98% | 1025mbar |
23.02.2023 | ![]() |
dež | 5°C | 6°C | 97% | 1025mbar |



Onesnaževalci zraka
Delci PM10 in PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.
Delci PM10, PM2,5 se uvrščajo glede na izvor med:
- primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
- sekundarne delce,
- ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO2), amonijak (NH3) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
- za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).
Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:
- težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
- policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.
Prizemni ozon (O3)
Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.
V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O3) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.
Prizemni ozon (O3) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.