apr 8, 2026 - sre

Slovenija, SI		17°C delno oblačno
Veter 6 km/h, ESE Vlažnost 45% Pritisk 1023 mbar

Dan	Pog.	Temp.	Veter	Vlažnost	PritiskPrit.
sre apr 8		17/7°C	9 km/h, ENE	43%	1023 mbar
čet apr 9		14/6°C	9 km/h, SE	42%	1021 mbar
pet apr 10		13/7°C	11 km/h, ESE	45%	1019 mbar
sob apr 11		17/10°C	9 km/h, SW	46%	1016 mbar
ned apr 12		16/10°C	14 km/h, SW	54%	1012 mbar

Datum	Vreme		Min. temp	Max. temp	Vlažnost	Pritisk
08.04.2026		jasno	7°C	17°C	37%	1023mbar
09.04.2026		oblačno	4°C	15°C	44%	1020mbar
10.04.2026		oblačno	3°C	16°C	41%	1018mbar
11.04.2026		pretežno oblačno	4°C	19°C	45%	1017mbar
12.04.2026		delno oblačno	6°C	19°C	47%	1011mbar
13.04.2026		dež	11°C	15°C	71%	1011mbar
14.04.2026		dež	9°C	11°C	94%	1012mbar
15.04.2026		rahel dež	9°C	10°C	92%	1019mbar
16.04.2026		delno oblačno	7°C	16°C	48%	1020mbar
17.04.2026		pretrgana oblačnost	5°C	18°C	43%	1018mbar
18.04.2026		pretežno oblačno	6°C	20°C	40%	1011mbar
19.04.2026		dež	8°C	9°C	93%	1016mbar
20.04.2026		dež	8°C	9°C	97%	1011mbar
21.04.2026		dež	5°C	9°C	96%	1012mbar
22.04.2026		rahel dež	3°C	16°C	47%	1013mbar

Karte za vremensko napoved

Onesnaževalci zraka

Delci PM₁₀ in PM_2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM₁₀ so delci z velikostjo od 0 do 10 mikrometra, delci PM_2,5 pa delci z velikostjo od 0 do 2,5 mikrometra. Delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik ter cestišča, delce prsti. Učinek delcev na naše zdravje in okolje je odvisen od njihove velikosti in sestave. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi. Do prekomerne onesnaženosti zraka z delci prihaja predvsem pozimi.

Delci PM₁₀, PM_2,5 se uvrščajo glede na izvor med:

• ­primarne delce (so posledica neposredne emisije prahu v zrak, npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika pri kurjenju lesa, premoga,…) in
• sekundarne delce,
  • ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij med predhodniki sekundarnih delcev kot so: dušikovi oksidi (NOx), žveplov dioksid (SO₂), amonijak (NH₃) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC);
  • za sekundarne delce štejejo tudi delci, ki so se kot odložili na tla in se ponovno dvignejo v zrak, npr. kot posledica prometa ali vetra (resuspenzija delcev).

Na delce so lahko vezane številne škodljive in strupene snovi, kar je odvisno od vira delcev:

• ­­težke kovine (kadmij, arzen, barij, svinec, cink, živo srebro, nikelj, itd.), takšni delci so bolj toksični in povzročijo močnejšo vnetno reakcijo v organizmu,
  ­
• policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): nekateri od njih so rakotvorni in poškodujejo dedni material.

Prizemni ozon (O₃)

Ozon sestavljajo trije atomi kisika.
V stratosferi, to je višje ležeča plast ozračja, nas ozon ščiti pred nevarnim ultravijoličnim sevanjem Sonca.

V najnižji plasti ozračja, v troposferi, je ozon pomembno onesnaževalo (prizemni ozon), ki negativno vpliva na zdravje ljudi in škodi ekosistemom. Onesnaževalo prizemni ozon (O₃) je močan in agresiven oksidant. Visoka koncentracija prizemnega ozona v zunanjem zraku lahko razjeda materiale, zgradbe in živo tkivo.

Prizemni ozon (O₃) škodi tudi rastlinam, posledica je manjši kmetijski pridelek in manjši prirast gozda. V človeškem telesu povzroča vnetje pljuč in bronhijev. Ob izpostavljenosti ozonu se naše telo bojuje proti vstopu ozona v naša pljuča. Ta refleks zmanjšuje količino vdihanega kisika. Manj vdihanega kisika pa pomeni, da mora naše srce več delati.