Projekt NEDO je na evropski ravni edinstven

Pametna električna omrežja bodo prinesla koristi tako z vidika elektroenergetskega sistema kot tudi za končnega porabnika električne energije. S tem lahko že danes stopimo v prihodnost in koristimo prednosti, ki jih ta prinaša. V končni fazi dobimo bolj zanesljivo oskrbo z nižjimi stroški električne energije.

Priča smo edinstvenemu projektu

Že poznate projekt NEDO? To je petletni projekt pametnih omrežij, v katerem sodelujejo istoimenska japonska agencija NEDO, njen pooblaščeni izvajalec Hitachi in slovenska družba ELES. Namen projekta je vzpostavitev pametnega električnega omrežja v Sloveniji. Z vrednostjo 35 milijonov evrov je to tudi ena izmed največjih japonskih investicij v Sloveniji.

Poleg družbe ELES je v Sloveniji v projekt vključenih še veliko deležnikov, zato je to tudi edinstven tovrstni projekt v Evropi. Sorodni projekti so namreč osredotočeni na ožje področje ali skupnosti, pri nas pa lahko z integriranimi in centralno vodenimi rešitvami v oblaku dejansko govorimo o uvajanju pametnega omrežja na državni ravni – zato ga lahko upravičeno imenujemo nacionalni projekt.

Cilj projekta je na obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo namestiti sodobno opremo in sisteme ter razviti napredne funkcionalnosti, kar bo skupaj tvorilo pametna omrežja. Poleg Elesa projekt financira japonska agencija NEDO, ki bo po zaključku vse rešitve predalo v last Elesu. V končni fazi bo uporabnikom zagotovljena bolj zanesljiva in cenejša oskrba z električno energijo kot sicer.

Možnost aktivnega delovanja porabnikov

Koristi z vidika elektroenergetskega sistema so v uporabi naprednih rešitev, ki izzive sodobnega elektroenergetskega sistema v smeri trajnostnega razvoja rešujejo z rešitvami, prijaznimi okolju. Ključni doprinos projekta je torej okoljski. Namesto vlaganj v širitev omrežja bomo z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristili obstoječe omrežje. Del sistemskih storitev družbe ELES, ki jih sicer zagotavljajo predvsem premogovne in plinske elektrarne, se bo zagotovil iz sistemskih hranilnikov električne energije. Odjemalci bodo s tem dobili višjo kakovost dobave električne energije ter možnost aktivnega delovanja na trgih z električno energijo in sistemskimi storitvami.

Pametna infrastruktura bo torej izboljšala kakovost storitev, hkrati pa jih bo tudi pocenila. Čeprav je bila obstoječa infrastruktura zgrajena za enosmerno dobavo električne energije, danes uporaba teče dvosmerno, presežki energije se namreč vračajo v omrežje. Govorimo predvsem o presežkih, ki jih pridelajo majhne sončne elektrarne. Prav s projektom NEDO se bo na najboljši možni način zagotavljalo vključevanje razpršenih virov v sistem.

Projekt je razdeljen v dve fazi. Prva se je začela leta 2016 in bo končana konec letošnjega leta, druga pa bo potekala do leta 2021. V prvi fazi se projekt izvaja v okviru lokacij elektroenergetskih podjetij Elektro Celje, Elektro Maribor in ELES s poudarkom na razvoju naprednih funkcionalnosti vodenja omrežja in spodbujanja aktivnega odjema. V slednjem je bilo v projekt vključenih več kot 800 gospodinjstev, ki so prilagajala svojo porabo na prejete signale s strani operaterjev omrežja. »Rezultati so pokazali, da so odjemalci na signal operaterja omrežja zmanjšali porabo tudi do 30 odstotkov. Druga faza projekta se izvaja v Idriji in Ljubljani na infrastrukturi družb BTC in Aquafil. Poudarek bo na pametnih skupnostih in multifunkcionalni izrabi baterijskih hranilnikov«, pojasnjuje Gregor Omahen, vodja projekta NEDO.

Rezultat celotnega projekta bo napredna infrastruktura, ki bo družbi ELES pomagala izpolnjevati zakonsko zahtevane obveznosti ter izboljšati kakovost storitev za odjemalce električne energije z uporabo trajnostnih in okolju prijaznih rešitev. Brez tovrstnih rešitev Slovenija do leta 2025 ne bi dosegla cilja četrtinskega deleža obnovljivih virov energije. (P.R.)