Računalništvo, telefonija
Triki in nasveti
26.04.2024 10:00

Deli z drugimi:

Share

Kako prepoznati AI vsebino?

Umetna inteligenca (AI) zmore marsikaj, vključno z ustvarjanjem včasih zelo realističnih fotografij in posnetkov. Ste samozavestni, da jih lahko prepoznate? Mogoče trenutno še, kako pa bo v prihodnosti?
Foto: Freepik
Foto: Freepik

Še vedno lahko verjamete svojim očem, da je tisto, kar vidite, pravzaprav tudi resnično. Z vsakim dnem pa se na spletu pojavijo nove fotografije, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Generatorji fotografij, kot na primer Midjourney, DALL-E 3, Bing Image Creator (prav tako uporablja model DALL-E), postajajo tako dobri, da je včasih resnično nemogoče prepoznati, ali gre za pravo fotografijo ali AI. In to jim uspe v le nekaj sekundah, medtem ko mora pravi fotograf ali umetnik vložiti veliko več časa, da zajame podobno fotografijo. Upoštevati mora svetlobo, perspektivo, izbiro pravega senzorja, lokacije, ure in še več. V Midjourney pa enostavno vpišemo nekaj ukazov in v manj kot minuti nam program predlaga več različnih fotografij.

Pred kratkim so v ZDA naredili test, s katerim so 1000 odraslih testirali, ali so sposobni prepoznati, kaj je resnično in kaj je ustvarila umetna inteligenca. V polovici primerov so se zmotili. To je moč jezikovnega modela Sora, najnovejše domislice podjetja OpenAI, ki je začelo to AI norijo s klepetalnim robotom ChatGPT.

V prihodnjih letih bomo vsi morali postati Sherlock Holmes in temeljito preiskati vsako vsebino, ki se nam bo zdela sporna ali sumljiva. Tudi če bo vsebina pristna, bomo vsaj delno sumničavi, ali ne gre morda za AI vsebino – že samo zaradi obstoja teh visokozmogljivih orodij.

Obstajajo pa določeni znaki, ki razkrivajo, da gre za umetno inteligenco. Znaki, ki se jih moramo naučiti prepoznati, čeprav je zelo velika verjetnost, da bodo ti nasveti že čez nekaj mesecev zastareli.

Foto: Unsplash

Preveč prstov, zviti prsti in ostale nepravilnosti

Jezikovni modeli se učijo na obsežnih naborih podatkov, bodisi iz slik, posnetkov, besedila in vsega drugega, v čemer se skrivajo koristni podatki. To znanje jim omogoča, da z našimi ukazi sestavijo nove slike, videe in tudi zvočne posnetke. Morda ste opazili, da je vse več lažnih oziroma t. i. »deepfake« posnetkov in glasov, ki posnemajo znane osebnosti za namene goljufij. Na primer: podobo Elona Muska so pred kratkim izrabili za promoviranje sumljivih naložb, podobno je bilo tudi z Youtuberjem MrBeastom.

Vendar se kljub vsemu umetna inteligenca lahko zmoti. Velike preglavice ji delajo deli telesa. S človeškimi rokami imajo težave tudi izkušeni umetniki, kako naj jih potem ne bi imela umetna inteligenca. Ta pogosto ne ve, kaj bi storila z rokami oziroma prsti, zato na slikah, ki jih ustvari, pogosto vidimo osebo s šestimi prsti, premalo prsti, predolgimi rokami in podobno. Če subjekt v roki drži kakšen predmet, se lahko zgodi tudi, da je zapestje narobe obrnjeno oziroma da je na desnem zapestju nameščena leva roka in podobne vragolije.

Se spomnite sliko papeža Frančiška v veliko preveliki jakni? Ne samo, da se celotna podoba ne sklada s statusom papeža – če povečamo sliko, lahko na njegovi desni roki opazimo, da prstov ni oziroma so se zlili v neko nenavadno maso.

Če se vam slika ali posnetek zdi sumljiv, najprej preverite okončine. Tam umetna inteligenca naredi največ napak.

Bodite pozorni na podrobnosti

Čeprav glavni subjekt morda izgleda popolno, se v ozadju lahko dogaja marsikaj. Če je slika pretirano zamegljena, ampak vseeno lahko opazite, da so v ozadju predmeti nesmiselni ali iznakaženi, je to znak, da je vsebino ustvarila umetna inteligenca. To velja tako za fotografije kot tudi za videoposnetke. Tudi Sora, ki je zbegala polovico sodelujočih v testu, ima v posnetkih težave z doslednim prikazovanjem več različnih subjektov v ozadju, še posebej človeških obrazov.

Je koža pregladka? Lasje preveč popolni? Kamere na naših telefonih zmorejo marsikaj, tudi odpravljanje naših lepotnih hib jim gre dobro od rok, ampak umetna inteligenca gre še nekaj stopničk višje. Pravzaprav rada pretirava z lepotnimi popravki, zato je to lahko eden izmed znakov, da gre za AI vsebino.

Svetloba, sence, kontrasti … so prav tako lahko dober pokazatelj pristnosti. Najprej preverite, ali imajo vsi subjekti lastno senco oziroma je ta usmerjena v pravo smer. Poglejte odseve in kako se svetloba odbija od različnih predmetov. Vsaka podrobnost je lahko dober znak (ne)pristne fotografije.

Hrana v oglasih nas že od nekdaj zavaja. Čeprav v Sloveniji še nismo zasledili pretirane rabe umetne inteligence za ustvarjanje oglasov s hrano, se to drugje že dogaja. Prepoznali jo boste, ker bo izgledala še bolj popolno kot običajno, ali pa vas bo slog slike preveč spominjal na risane filme.

Image by jcomp on Freepik

Z besedami ni vešč

ChatGPT nam v nekaj sekundah lahko pripravi članek, pesem, zgodbico, ljubezensko pismo ali karkoli drugega. Trenutno deluje na jezikovnem modelu GPT-4 (Turbo) in je lahko uporabno orodje tudi za pisce, kot smo mi, vendar bomo brez natančnih navodil dobili neko splošno vsebino, ki ni prav zanimiva. Zelo rad uporablja tudi ene in iste sestavke. Za uvod rad uporabi »V tem digitalnem svetu …«, na koncu uvoda »V nadaljevanju …« ali »V tem članku bomo …«, mednaslovi so običajno zelo splošni. Če na primer opisuje telefon, bo za mednaslove uporabil ime komponent. Če je mednaslov daljši, bo pogosto vse besede pisal z veliko začetnico. Težave ima s predlogi, rad pa uporablja tudi besede, ki jih ne slišimo prav pogosto, na primer »zaključujoč, zagotavljujoč …« in podobno.

Nič ni narobe, če si pomagamo z orodji, ki so nam na voljo. Vseeno pa je pomembno, da orodja uporabljamo pravilno, preverimo vsebino in jo tudi popravimo.

Besede so velika težava za generatorje fotografij. Če mu boste ukazali, da želite, da vam ustvari rojstnodnevno čestitko in na njej piše »Vse najboljše, Janez! Kdaj boš častil rundo?«, boste po vsej verjetnosti dobili zmazek. Težava ni samo v šumnikih in v slovenščini, jezikovni modeli imajo na splošno težave z generiranjem besed v slikah. Tudi če boste želeli besedilo v angleščini, se lahko zgodi, da boste dobili čisto nekaj drugega od želenega.

Vsak generator ima tudi svoj značilen slog ustvarjanja fotografij. Če redno uporabljate DALL-E 3 (znotraj ChatGPT-ja), potem veste, da je njegov zaščitni znak bolj animiran slog fotografij. Ko ste tega vajeni, vam bo ob pogledu na fotografijo takoj jasno, da jo je ustvarila umetna inteligenca.

Pomagajte si z Google Lens oziroma Googlovim slikovnim iskanjem

Ko boste na spletu našli sumljivo fotografijo, kliknite nanjo z desnim klikom na miški in na »Iskanje z Googlom«, lahko jo tudi prilepite v Google iskalnik in Google vam bo prikazal podobne rezultate. Na vrhu boste opazili tudi »Poišči izvor fotografije«, kar naredi točno, kar si mislite. Ni nujno, da boste našli prvotnega ustvarjalca, boste pa vsaj našli dokaze, ali gre za pravo fotografijo ali ne.

V resničnem svetu si lahko na enak način pomagate s funkcijo Google Lens, ki se na Android telefonih skriva v vsaki kameri. Usmerite kamero na fotografijo, iščite po spletu in si oglejte rezultate. Če je na sliki znana osebnost in vam Google ne pokaže nobenih relevantnih rezultatov, je velika verjetnost, da gre za AI fotografijo.

Oči na peclje!

Velika težava bo naša pozornost. Medtem ko brskamo po družbenih omrežjih, gledamo kratke Youtube posnetke in podobno, navadno nismo pozorni na najmanjše podrobnosti in malenkosti. Vsakomur se lahko zgodi, da bo opazil neko fotografijo, posnetek ali zvok in si bo v podzavest vtisnil, da gre za nekaj pristnega, čeprav temu ne bo tako.

Obstajajo orodja (AI or Not, Hive Moderation …), ki lahko preverijo pristnost spletne vsebine, a niso vedno zanesljiva. Zanašati se bomo morali na svojo presojo in preveriti vse, kar vidimo, preberemo ali slišimo.

Naslovna slika: Image by frimufilms on Freepik


Prijavi napako v članku
Vas zanima več iz te teme?
Google umetna inteligenca ChatGPT


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

CEWE Magyarország Kft.

Béke utca 21-29, , Tel: 08 205 91 91
Čeprav živimo v digitalni dobi in skorajda vsak podatek arhiviramo v digitalnem arhivu, so fotografije redka izjema. Vse več fotografij je zajetih s pomočjo pametnih telefonov, ... Več
Zlati partner

AUDIO BM d.o.o.

Italijanska ulica 8, 1000 Ljubljana, Tel: 059 044 055
Kot eden najpomembnejših čutov nam sposobnost sluha omogoča povezovanje in socializiranje s preostalim svetom. Najpomembneje pa je, da nas sluh poveže z ljudmi in omogoča komunikacijo ... Več

PRIMO TELEFONIJA d.o.o.

Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana, Tel: 07 490 14 50

MLACOM d.o.o.

Pot heroja Trtnika, 1261 Ljubljana - Dobrunje, Tel: 01 500 87 75
Tehnologija se nezadržno razvija naprej. Za vogalom je vedno novo odkritje, ki lahko spremeni tako zasebna kot poslovna okolja. Eden največjih izumov je zagotovo računalnik, ki ... Več