Ultrakolesarstvo in kako pomembna je prehrana!

In čeprav se sliši zabavno, je za tem precej več kot nekaj trikov z energijskimi ploščicami. Zgodba je nastala med zmogljivostno vožnjo, kjer sta se pomerila Riki in baterija najnovejše Huawei pametne ure Watch GT 7 Pro. Riki vrti pedala, njegova ekipa skrbi, da njegovo telo teče, kot mora. Od prehrane in navigacije do neprespanih noči, nepričakovanih zapletov in trenutkov, ko pomaga samo še dobra mera humorja.

V kombiju za Rikijem se odvija povsem drugačna dirka

Če si predstavljate tri ljudi, ki sedijo v kombiju, poslušajo glasbo in občasno ponudijo energijsko ploščico, ste precej daleč od resnice. Spremljevalna ekipa ultrakolesarja je hkrati logistična služba, mobilna kuhinja, mehanična delavnica in nepogrešljiv vir motivacije.

»Na zahtevnejših dirkah je bilo prisotnih tudi 13 članov, kjer ima vsak svojo osnovno in pomožne naloge. Potrebno je skrbeti za taktiko, prehrano, napitke, mehanična dela na kolesu, vožnjo vozil, medijsko pokritost, medicinsko oskrbo, beleženje podatkov o kolesarju, vreme …« pojasnjuje Damjan Rajh, ki je bil tudi tokrat vodja spremljevalne ekipe.

Na izzivu so bili v ekipi trije, nalog pa ni bilo bistveno manj. V kombiju so imeli rezervna oblačila, dele za kolo, medicinsko opremo, hladilnik, hrano in vse potrebno za več kot 40 ur na cesti. Dodatna naloga je bilo spremljanje dveh pametnih ur Huawei Watch GT 7 Pro, katerih podatke in porabo baterije so sproti beležili v dnevnik.

Prav ura je bila razlog za nekoliko nenavaden izziv. Riki se je namreč odločil, da bo kolesaril toliko časa, kolikor bo zdržala njena baterija: »Prvič sem tekmoval z uro,« se zasmeji.

Ko Riki noče jesti, se začne čaranje

Pri ultrakolesarstvu prehrana ni stvar trenutnega navdiha. Po več deset urah napora telo potrebuje energijo, tudi kadar kolesar nima več apetita. Spremljevalna ekipa zato skrbno načrtuje obroke, tekočino in elektrolite ter sproti spremlja, kako se Riki odziva.

»Prehrana in napitki se izvajajo v premikanju, saj bi vsako zaustavljanje vplivalo na čas,« razlaga Damjan. Hrano mu podajajo skozi okno kombija, ponoči pa lahko pravo malo razkošje predstavlja že topla juha ali kuhano jajce.

In kaj naredijo, ko Riki preprosto noče več jesti? »Čaramo,« odgovori Damjan.

Toda spremljevalci morajo znati precej več kot pripraviti pravi obrok ob pravem času. Opazujejo Rikijevo držo na kolesu, obraz, govor in odzive. Utrujenost namreč pogosto opazijo, še preden jo kolesar sam prizna. »Kolesarjevo krizo prepoznamo zelo zgodaj. Potrebno je spremljati dinamiko kolesarjenja, držo na kolesu, obrazno mimiko, način govora in način prehranjevanja.«

Med Huaweiizzivom je bila najzahtevnejša druga noč. Riki je zaradi neprespanosti potreboval približno polurni počitek, nato pa nadaljeval. Na daljših dirkah mu včasih pomagajo tudi kratki, nekajminutni počitki. »Ko si že čisto na koncu, te ekipa prime, odstrani kolo, te spravijo v kombi, ti pa s čelado in očali samo nagneš glavo in v sekundi zaspiš.«

Damjan pri tem poudarja, da je varnost vedno na prvem mestu. »Zavedamo se, da moramo Rikija pripeljati na cilj živega in zdravega.«

Dve stopinji, jelen in odvoz smeti

Čeprav je Riki vajen ekstremnih razmer, ga je oktobrski izziv presenetil. Temperatura se je prvo noč spustila na vsega dve stopinji Celzija, v Prekmurju pa jih je pričakala še gosta megla.

Ko se mrazu pridruži neprespanost, se začne prava bitka z lastno glavo. Riki priznava, da se včasih, ko ob cesti vidi ljudi, ki brezskrbno sedijo pred hišo, vpraša, zakaj se sploh loteva takšnih preizkušenj. A misel hitro mine. »Pomislim na vse, koliko sem treniral, koliko stvarem sem se moral odpovedati, in grem dalje.«

Za nekoliko drugačno budnico pa je na tem izzivu poskrbel tudi jelen, ki je stal na hribu ob cesti. »To je bila res velika žival. Mislili smo, da bo šel na cesto in proti meni. Taki trenutki te res prebudijo,« pripoveduje Riki.

Damjan pa ima iz preteklih dirk še bolj nenavadno zgodbo. Na svetovnem prvenstvu na Poljskem, ko je bil Riki že močno utrujen, je nenadoma želel, da pokličejo domov. Razlog? Preveriti je moral, ali je žena nastavila koš za smeti, ker naslednji dan odvažajo odpadke.

Očitno lahko človek sredi ultramaratona pozabi marsikaj, ne pa dneva odvoza smeti.

Ko ura postane pravi kolesarski pomočnik

Riki je med izzivom uporabljal dve uri Huawei Watch GT 7 Pro, vsako s svojo nalogo. Prva je ves čas delovala v kolesarskem načinu, z neprekinjeno vključenim zaslonom in povezavo z zunanjim merilnikom moči ter prsnim pasom za merjenje srčnega utripa. Druga je skrbela za navigacijo po načrtovani trasi in glasovna opozorila.

»Obnesli sta se super, res,« pravi Riki, ki ga je še posebej navdušil prikaz vzponov. »Najpogosteje sem spremljal srčni utrip, moč in prikaz vzponov. Ura ti pokaže naslednji vzpon, koliko višinskih metrov te še čaka, koliko si jih že premagal in kako dolg je vzpon. Na koncu vzpona ti tudi pove, čez koliko kilometrov te čaka naslednji. Vse pa lepo grafično pokaže.«

Če imate za seboj že 500 kilometrov, je podatek o naslednjem klancu zagotovo koristen.

Huawei Watch GT 7 Pro prinaša napredne kolesarske funkcije, ki pridejo prav tako ultrakolesarjem kot rekreativcem. Načrtovano traso je mogoče prek aplikacije Huawei Health (Zdravje) prenesti na uro, si pred vožnjo ogledati višinski profil ter preveriti število, dolžino in naklon vzponov.

Med kolesarjenjem ura samodejno prepoznava vzpone ter prikazuje premagano in preostalo višinsko razliko. Na podlagi uvožene trase in trenutne hitrosti lahko ob ustreznih pogojih z vibriranjem ali glasovnim opozorilom opozori tudi na ostre zavoje. Po vožnji pa je mogoče pregledati višinski profil, opravljene vzpone in čas, porabljen zanje. »Glasovno opozarjanje na ovinke, vzpone … Vse funkcije so res, res top,« pravi Riki.

Ko odstotki baterije postanejo glavna tema pogovora

Proti koncu izziva so vsi spremljali predvsem eno številko: koliko % baterije je še ostalo.

Huawei Watch GT 7 Pro je v intenzivnem kolesarskem načinu delovala 40 ur in nekaj minut. Pri tem je bil zaslon ves čas vključen, ura je bila povezana z zunanjima merilnikoma, del poti pa je potekal v precejšnjem mrazu. Riki je prevozil 880 kilometrov in premagal skoraj 10.000 višinskih metrov.

»Ura me je izjemno presenetila. Zdržala je res dolgo. Če bi bilo vreme manj mrzlo in če ne bi imel vključenih vseh funkcij, povezave z merilnikom srčnega utripa, merilnikom moči in stalno vključenega zaslona, bi po mojem mnenju zdržala še dlje.«

Riki je pohvalil tudi udobje ure. Njeno ohišje je izdelano iz titanove zlitine, zaslon iz sintetičnega safirnega stekla, okvir pa iz nanokristalne keramike. Pašček EasyCross omogoča hitro zapenjanje in udobno prileganje zapestju. »Tudi če koga moti, da ima uro na zapestju, je pri Watch GT 7 Pro res skoraj tako, kot da je nimaš. Ima nore funkcije za kolesarstvo.«

In načrti za naprej?

Riki je medtem že na Tenerifih, kjer se pripravlja na prihodnje kolesarske izzive. Njegova velika želja ostaja tudi nastop na svetovnem prvenstvu v ultramaratonskem kolesarstvu.

Damjan Rajh pa ima nekoliko drugačne športne načrte, saj je namreč tudi navdušen smučar. In če ga je Huawei Watch GT 7 Pro med Rikijevim kolesarskim izzivom prepričala z vzdržljivostjo in športnimi funkcijami, pravi, da ga zanimajo še njene zmogljivosti na snegu.

Ura omogoča spremljanje alpskega smučanja in deskanja na snegu, pri čemer beleži hitrost, razdaljo, višinsko razliko, naklon ter podatke o zavojih, vključno z njihovim številom, pogostostjo in G-silo. Po smučanju je mogoče analizirati posamezne spuste in primerjati rezultate.

Na voljo so tudi zemljevidi več kot 3000 smučarskih središč po svetu, vendar je njihova dostopnost odvisna od države in združljive programske opreme.

Riki pa je izpostavil še eno podrobnost, ki ga je prijetno presenetila že pred začetkom izziva. Uro so namreč povezali z različnimi pametnimi telefoni in postopek je bil vsakič opravljen, kot bi mignil. Brez zapletov, brez dolgotrajnega nastavljanja – en, dva, tri in ura je bila povezana s telefonom. Huawei Watch GT 7 Pro je namreč združljiva tako s telefoni Android kot s telefoni, ki jih poganja operacijski sistem iOS.