Novembra nov davek na kitajske nakupe

Po julijski carini 1. novembra prihaja nova pristojbina za obdelavo, v pripravi pa je že tretja dajatev. Paketi s Temuja, Sheina in AliExpressa tako izgubljajo svojo največjo prednost, nizko ceno.

Kaj se je spremenilo poleti?

Od 1. julija 2026 velja za majhne pošiljke iz tretjih držav do vrednosti 150 evrov fiksna carina v višini 3 evrov. Ne plačuje se na paket, ampak na kategorijo izdelkov. Kdor v istem paketu naroči igračo in računalniški kabel, lahko plača dvakrat po tri evre. DDV ostaja, pri večini platform ga zaračunajo že ob nakupu. Ureditev je začasna. Julija 2028 jo bodo nadomestile običajne carinske stopnje.

1. november: nova pristojbina za obdelavo

Evropski parlament je septembra dokončno potrdil reformo carinskega zakonika. Parlamentarni pogajalec Dirk Gotink jo je označil za največjo reformo carinskega zakonika po letu 1968. Prvi otipljiv učinek bo pristojbina za obdelavo, ki jo morajo države članice začeti pobirati s 1. novembrom. Po poročanju naj bi znašala 2 € brez DDV. Ni pa še povsem jasno, ali se bo pristojbina obračunavala za vsak posamezen artikel ali za vsako vrstico carinske deklaracije.

Skupaj z julijsko carino lahko tako en izdelek stane do 5 evrov več. Pri paketu s tremi različnimi izdelki je račun enostaven: 9 evrov carine in 6 evrov pristojbine, skupaj 15 evrov, še preden se prišteje DDV.

Kdo bo plačal, platforma ali kupec?

Formalno bodo pristojbino plačali prodajalci ali podjetja, ki skrbijo za carinsko deklaracijo. Kupec naj ne bi dobil posebnega računa od carine. Vendar je pričakovati, da bodo stroški prešli na kupce, in sicer v obliki višjih cen ali poštnine.

Reforma platforme hkrati spodbuja, naj blago uvažajo v večjih količinah in ga hranijo v evropskih skladiščih. Za izdelke, poslane od tam, bo pristojbina nižja. Kupci bodo zato verjetno vse pogosteje prejemali pakete iz EU, kar pomeni hitrejšo dostavo in manj zapletov na meji.

Tretja dajatev že na obzorju

Iz osnutka evropskega akta o izdelkih izhaja še ena dajatev, tako imenovana nadzorna pristojbina Evropske unije. Financirala naj bi tržni nadzor in pregledovanje izdelkov. Plačevali naj bi jo praviloma uvozniki. Ni še jasno, kdo bi bil plačnik pri neposrednih pošiljkah spletnih trgovcev. Za večje količine bi bila nižja kot za pakete posameznikom. Gre za osnutek, ne za sprejeto pravilo. Predvideva pa tudi kazni do 6 % svetovnega letnega prihodka.

Zakaj Bruselj zaostruje pravila

Številke pojasnjujejo nestrpnost. Leta 2025 je v EU prispelo približno 5,8 milijarde paketov nizke vrednosti, kar je 26 % več kot leto prej. Komisija ocenjuje, da je bila vrednost kar 65 % paketov prikazana prenizko. Potrošniške organizacije so v testih na velikih spletnih tržnicah našle nevarne igrače, grelnike in kozmetiko.

Platforme bodo zato postale pravno odgovorni uvozniki, ki morajo zagotoviti pravilne carinske podatke in skladnost izdelkov z evropskimi standardi. Ponavljajoče kršitelje čakajo kazni v višini od 1 do 6 % vrednosti uvoženega blaga. Carinsko izvajanje bo usklajevala nova evropska carinska agencija s sedežem v Lillu. Skupno podatkovno vozlišče pa bo sčasoma nadomestilo vsaj 111 nacionalnih sistemov.

Kdo bo najbolj nastradal?

Dajatve so zasnovane tako, da omejijo množični uvoz poceni blaga, a med prvimi bodo prizadeti tisti, ki so nakupe iz Kitajske uporabljali kot vir težko dostopnih delov. Hobijisti, ki sestavljajo elektroniko, tiskajo s 3D-tiskalniki, izdelujejo modele ali popravljajo naprave, pogosto naročajo desetine drobnih komponent, kot so upori, senzorji, motorčki in vijaki.

Vsaka komponenta lahko pomeni svojo carinsko postavko, torej svoj evrski dodatek. Pri izdelkih za nekaj centov ali evro pa dajatev večkrat preseže vrednost blaga. Hobi, ki je bil včasih skoraj brezplačen, tako postane občutno dražji. Težje bodo shajali tudi gospodinjstva z nizkimi dohodki, mali obrtniki in popravljalci, ki so se zanašali na poceni nadomestne dele. Pojavi se tudi vprašanje, ali bodo evropski ponudniki teh nišnih izdelkov, ki jih danes pogosto ni, zapolnili vrzel. Če ne, bo del kupcev sprejel višje cene, del pa bo nakupovanje opustil. Povsem verjetno je tudi, da bodo nekateri iskali sive poti mimo uradnih kanalov.

Kaj se spreminja za slovenske kupce?

Poceni nakupi iz Kitajske ne bodo izginili, bodo pa vse manj smiselni, še posebej za nakup cenejših izdelkov v večjih količinah in iz različnih kategorij. Nova ureditev bo najbolj vplivala na nakup drobnarij za dva ali tri evre, saj bodo dajatve pogosto presegle ceno izdelka. Zato bo pred plačilom pametno preveriti končno ceno, združevati izdelke iste vrste in pogledati, od kod bo izdelek dejansko poslan. Če bo iz skladišča v EU, bo strošek verjetno nižji.