Test Suunto Vertical 2 – baterija za skoraj tri tedne in pa nekaj osnovnih napak
Po dveh tednih testiranja Suunto Vertical 2 še vedno nisem priklopil na polnilnik. Z njo sem pretekel in prehodil približno 40 kilometrov, uporabljal navigacijo po gozdovih in med mestnimi stavbami, spremljal spanje ter preverjal kopico športnih podatkov. Baterije je ostalo še za nekaj dni. Po drugi strani pa mi je ura v enem dnevu tudi petnajstkrat sporočila nekaj v zvezi z vremenom, česar sploh nisem želel vedeti. Suunto ima očitno zelo dobro predstavo o tem, kaj potrebuje športnik, nekoliko slabšo pa o tem, kaj pričakujem od sodobne pametne ure.
Suunto mi je bil vedno zanimiv predvsem zaradi športne usmerjenosti. Medtem ko se Huawei, Samsung in Apple trudijo ponuditi čim več pametnih funkcij, se finsko podjetje osredotoča na treninge, navigacijo, vzdržljivost in podatke, ki jih potrebujejo zahtevnejši športniki. To sicer ne pomeni, da zanemarja vsakodnevno uporabo, vendar hitro postane jasno, čemu daje prednost.
Suunto Vertical 2 je njihova pustolovska ura, namenjena predvsem tekačem, pohodnikom, kolesarjem in drugim športnikom, ki potrebujejo zanesljivo navigacijo in dolgo avtonomijo. Na voljo so različice z jeklenim in titanovim ohišjem, tokrat pa sem preizkusil različico All Black s črnim paščkom in jeklenim okvirjem.
| Prednosti | Slabosti |
| Odlična baterija | Nedodelan in manj intuitiven uporabniški vmesnik |
| Zelo natančen GPS | Manj tekoče premikanje po menijih |
| Izredno enostaven uvoz datotek GPX | Manj zanesljivo spremljanje spanja in dremežev |
| Obsežne športne analize in več kot 115 načinov | Občasna odstopanja pri optičnem merjenju srčnega utripa |
| Kakovostna izdelava in safirno steklo | Veliko in razmeroma debelo ohišje |
| Udoben in praktično zasnovan silikonski pašček |
Suunto Vertical 2 cena in specifikacije
Za različico Suunto Vertical 2 All Black je treba v Sloveniji odšteti 599 evrov. Gre za uro višjega cenovnega razreda, čeprav med športnimi urami to še zdaleč ni najvišja cena. Na voljo so tudi dražje titanove različice.
Velika, debela in precej zadržana pri oblikovanju
Prvi vtis je bil povsem v redu, čeprav me Suunto Vertical 2 oblikovno ni posebej navdušila. Ne morem reči, da je grda, vendar tudi ni ura, ki bi jo izbral zaradi videza. Veliko okroglo ohišje, narebren okvir, trije fizični gumbi in črn pašček. Precej običajna kombinacija za športno uro. Oblikovanje je funkcionalno, vendar bi si želel nekoliko več pozornosti pri posameznih podrobnostih. Če jo postavim ob svojo Huawei Watch GT 7 Pro, mi je slednja občutno lepša. Linije ohišja so bolj premišljene, prehodi med posameznimi elementi bolj dovršeni, celotna ura pa deluje nekoliko bolj elegantno.
Suunto Vertical 2 nima takšnih ambicij. Njena zasnova daje prednost vzdržljivosti, zato ji nekoliko bolj robusten videz lažje odpustim. Me je pa presenetila debelina ohišja. S 13,5 milimetra je precej debela, kar se še posebej opazi, če si vajen tanjših pametnih ur. Pri 48,6-milimetrskem premeru je tudi jasno, da ni namenjena prav vsakemu zapestju. Na večji moški roki je videti povsem primerno. Na zelo drobnem zapestju pa si jo precej težje predstavljam, še posebej zaradi kombinacije premera, debeline in teže.
Res je nekoliko težja, kot sem pričakoval, vendar je teža dovolj dobro razporejena, da je pri teku in hoji nisem pretirano občutil. Tudi med delom za računalnikom me ni ovirala, čeprav se zaradi debeline občasno opazi stik ohišja z mizo. Nosil sem jo tudi ponoči in pri udobju nisem imel večjih pripomb.


Pašček ima eno rešitev, ki bi jo lahko posnemali tudi drugi
Pri paščku moram pohvaliti način zapenjanja. Suunto uporablja mehko silikonsko izvedbo, pri kateri imaš na konici paščka majhen zatič, ki se zatakne na drugo polovico paščka. Tako ni običajne zunanje zanke, ki drži odvečno dolžino paščka. Ta rešitev mi je zelo všeč. Pri klasičnih paščkih se mi je že večkrat zgodilo, da se je majhna zanka sčasoma raztegnila, poškodovala ali celo pretrgala. Pri Suuntovi zasnovi te težave ni, ker se konec samo zatakne na drugo polovico paščka. Poleg tega nič ne štrli, se ne zatika za oblačila in tudi med vadbo vse ostane na svojem mestu.
Material je prijeten na otip, luknje omogočajo dovolj natančno prilagajanje in tudi pri potenju nisem imel težav. O kakovosti izdelave sicer nimam pripomb. Ohišje deluje čvrsto, gumbi imajo dovolj izrazit pritisk, safirno steklo pa je dobrodošla zaščita pred praskami.
Zaslon AMOLED je dobra nadgradnja, programska oprema pa ne sledi njegovim zmogljivostim
Suunto Vertical 2 uporablja 1,5-palčni zaslon AMOLED z ločljivostjo 466 × 466 slikovnih pik. Na prvi pogled je zelo dober. Barve so dovolj izrazite, kontrast je visok, črna je res črna, besedilo pa dovolj ostro tudi pri manjših elementih uporabniškega vmesnika. Ne bi ga uvrstil med najboljše zaslone pametnih ur, kar sem jih doslej preizkusil, vendar mu pri običajni uporabi zelo težko kaj očitam.
Med sprehodi in tekom tudi ob močnejši sončni svetlobi nisem imel težav z berljivostjo. Podatke sem lahko preveril brez iskanja sence ali nerodnega obračanja zapestja. Pri zemljevidih je večja diagonala še posebej dobrodošla. Vidiš dovolj podrobnosti, da se lahko orientiraš, ne da bi moral vsakič poseči po telefonu. Prikaz športnih podatkov je prav tako dober, čeprav bi si želel nekoliko bolj strnjeno zasnovo posameznih zaslonov. Suunto pogosto uporablja več ločenih pogledov, med katerimi se premikamo z gumbi ali dotiki. To sicer ni velika težava, vendar sem pri nekaterih drugih športnih urah vajen, da lahko več pomembnih podatkov vidim že na enem zaslonu.
Pri Vertical 2 sem imel pogosto občutek, da se moram do informacije prebiti skozi en ali dva koraka preveč.



Uporabniški vmesnik je največje razočaranje
Če bi moral izpostaviti eno stvar, pri kateri Suunto Vertical 2 najbolj zaostaja za tekmeci, bi brez razmišljanja izbral programsko opremo. Ne zato, ker bi bila nestabilna ali ker osnovne funkcije ne bi delovale. Težava je predvsem v zasnovi uporabniškega vmesnika in številu korakov, potrebnih za povsem običajna opravila. Pri pametnih urah sem vajen določenih prijemov. Če podrsam od zgoraj navzdol, pričakujem hitre nastavitve. Če želim vklopiti svetilko, AOD, način spanja ali preveriti nastavitve, to običajno storim z eno ali dvema potezama. Suunto ima drugačno logiko.
Funkcije so razporejene po pripomočkih, nastavitvah in nadzorni plošči, ki pa ni neposredno dosegljiva na način, ki bi ga pričakoval. Do nje se lahko prebijem, vendar imam skoraj vedno občutek, da je pot daljša, kot bi morala biti. Še posebej me je motilo, da se sistem pri hitrem drsenju ne odziva tako tekoče kot pri Huaweievih ali Samsungovih urah. Ne gre za izrazito zatikanje. Bolj za majhno zakasnitev, ki jo opaziš pri hitrejšem premikanju po menijih. Ne morem z gotovostjo trditi, ali je vzrok procesor, programska optimizacija ali način delovanja zaslona. Vsekakor pa je razlika opazna.
Gumbi so priročni, dokler ne zaidem globoko v nastavitve
Na desni strani so trije fizični gumbi, ki so dovolj veliki in dobro odzivni. Pri športu so zelo uporabni, še posebej če imamo mokre prste, rokavice ali ne želimo uporabljati zaslona na dotik. Pohvalim tudi možnost določanja bližnjic za dolg pritisk posameznih gumbov. Nastavil sem si lahko hitrejši dostop do funkcij, ki jih pogosteje uporabljam, na primer svetilke ali nastavitev. Tako lahko deloma odpravimo pomanjkljivosti uporabniškega vmesnika. Vendar bi si želel še nekaj. Ko se znajdem globoko v nastavitvah, bi rad imel možnost, da z enim pritiskom na gumb skočim neposredno na osnovno številčnico. Pri Suuntu je vračanje pogosto manj elegantno. Na voljo so določene bližnjice in daljši pritiski, vendar sem pogrešal univerzalno rešitev, ki bi se obnašala tako intuitivno kot pri drugih urah. Podobno velja za seznam funkcij in aplikacij. Rad bi imel možnost izbire med seznamom in mrežno razporeditvijo ikon. Suunto uporablja eno osnovno zasnovo, ki je funkcionalna, vendar po mojem mnenju ne izkoristi najbolje velikega zaslona.
Menjava številčnice bi morala biti precej enostavnejša
Suunto Vertical 2 privzeto uporablja eno številčnico. Če želimo druge, jih moramo najprej poiskati v trgovini SuuntoPlus znotraj aplikacije na telefonu in jih prenesti na uro. Šele nato jih lahko izbiramo v nastavitvah ure. Nič od tega ni posebej zahtevno, toda pri pametni uri pričakujem nekoliko enostavnejšo rešitev. Pri Huaweiu ali Samsungu lahko pogosto samo pridržiš prst na številčnici in začneš izbirati med različnimi možnostmi. Res je, da lahko na uro prenesemo dodatne številčnice in jih prilagajamo. Toda sam postopek je po nepotrebnem zapleten.

Obvestila so mi šla pošteno na živce
Pri obvestilih sem imel še več pripomb. Že ob začetni nastavitvi so bila omogočena številna obvestila, tudi tista, ki jih na zapestju res ne potrebujem. Najbolj me je motilo vreme. Včasih sem v enem dnevu dobil tudi približno petnajst vremenskih obvestil. Sprva sem jih še pogledal, potem sem jih začel ignorirati, na koncu pa sem se že spraševal, zakaj bi moral tolikokrat preverjati vremensko napoved. V aplikaciji lahko (hvala bogu) prilagajam obvestila za vsako posamično aplikacijo, še vedno pa nisem moral izklopiti vremena.
Poleg tega imam še dve pripombi, ki sta povezani s samim prikazom. Prva je upravljanje obvestil z zaslonom na dotik. Pri nekaterih obvestilih sem moral za odstranitev uporabiti fizični gumb, čeprav ima ura povsem uporaben zaslon na dotik. Zakaj? Če lahko po menijih drsam s prstom, ne vidim posebnega razloga, da določena osnovna dejanja ne bi bila izvedljiva na enak način. Druga težava je bilo obveščanje o klicih. Večkrat se mi je zgodilo, da sem se na telefonu že oglasil, ura pa je na zapestju še približno dve sekundi vibrirala. Nič katastrofalnega, vendar dovolj pogosto, da sem začel opažati. Tudi prikaz sporočil je razmeroma osnoven. Vidim, kdo je poslal sporočilo in iz katere aplikacije prihaja, podpora zahtevnejšim vsebinam, na primer slikam, pa je omejena. Od ure, ki stane skoraj 600 evrov, bi na tem področju pričakoval nekoliko bolj dodelano izkušnjo.
Seveda je jasno, da Suunto Vertical 2 ni namenjena predvsem uporabi komunikacijskih aplikacij. Toda dobra športna ura lahko še vedno ponuja kakovostno upravljanje obvestil. Eno ne izključuje drugega.
Svetilka je uporabnejša, kot sem pričakoval
Suunto Vertical 2 ima namensko svetilko LED, ki je nameščena na zgornjem delu ohišja. Sprva se mi je zdela zanimiva predvsem njena postavitev, saj svetlobo usmerja nekoliko drugače kot ura, ki za osvetlitev uporablja samo zaslon. Če ponoči iščem nekaj pod posteljo, želim osvetliti omaro ali se premikam po temnem prostoru, lahko svetlobo precej enostavno usmerim v želeno smer. Na voljo so bela in rdeča svetloba ter dodatni načini, kot so SOS, opozorilno utripanje in postopno spreminjanje svetilnosti.
Sama svetilka ni posebej močna. Pri moji uporabi je delovala manj intenzivno, kot sem pričakoval, na določeni razdalji pa je bila svetloba manj izrazita kot pri močno osvetljenem zaslonu, ki ga uporabljamo za zasilno osvetlitev. Toda njena prednost je v usmerjenosti.
GPS je največja prednost Suunto Vertical 2
Zdaj pa k področju, kjer je Suunto pokazal, zakaj ima med športniki tako dober ugled. Navigacija in beleženje poti sta odlična. V dveh tednih sem opravil približno 40 kilometrov različnih dejavnosti. Največ je bilo hoje na prostem, hoje v hrib in teka, uporabljal pa sem jo tudi pri vadbi v fitnesu. Posebej sem bil pozoren na GPS, ker je pri takšni uri to ena najpomembnejših funkcij.
Suunto Vertical 2 uporablja večsistemski satelitski sprejemnik s podporo za več frekvenčnih pasov, kar pomaga izboljšati določanje položaja v zahtevnejšem okolju. To je posebej uporabno v gozdovih, med stavbami in na območjih, kjer satelitski signal ne prihaja neposredno do sprejemnika. Pri mojih preizkusih je bila natančnost odlična. Ko sem kasneje primerjal zabeleženo traso z dejanskimi potmi na zemljevidu, sem zelo redko opazil odstopanja. Včasih je na kakšnem ostrejšem ovinku kazalo, kot da sem nekoliko skrajšal pot. Toda to se je zgodilo redko, predvsem globlje v gozdu, kjer lahko goste krošnje vplivajo na kakovost signala. Tudi med večstanovanjskimi stavbami se je GPS zelo dobro obnesel. Med družinskimi sprehodi sem preverjal, kako natančno ura spremlja gibanje po pločnikih in med bloki. Trasa je bila praviloma zelo blizu dejanski poti, brez večjih nenavadnih preskokov.
Pohvaliti moram še hitro iskanje satelitov. Najdlje sem pred začetkom dejavnosti čakal približno 15 sekund. Večinoma je bilo povezovanje še hitrejše. Med aktivnostmi nisem opazil izgubljanja signala.
Kjer bi se drugi proizvajalci ur lahko še zgledovali po Sunntu, je uvažanje datotek GPX, ki je izjemno preprosto. Običajno moramo pri športnih urah skozi precej korakov, da pripravimo pot, jo uvozimo v aplikacijo, prenesemo na uro in nato izberemo pravo navigacijo. Pri Suuntu je vse precej bolj neposredno. V aplikaciji odpremo zemljevid, izberemo uvoz datoteke GPX, po potrebi uredimo traso in jo shranimo. Nato jo sinhroniziramo z uro. Brez nepotrebnega iskanja po skritih menijih.
Suunto omogoča opozarjanje na odcepe, prikaz razdalje do naslednje pomembne točke in opozorila, če zapustimo načrtovano traso. V aplikaciji lahko pri pripravi poti omogočimo tudi navodila za posamezne zavoje. Med uporabo so opozorila prihajala pravočasno. Če sem zgrešil odcep, me je ura opozorila, da nisem več na predvideni poti. Nato sem lahko pogledal zemljevid in preveril, kje moram nadaljevati.
Poleg satelitske navigacije ima Suunto Vertical 2 tudi barometrični višinomer, kompas in funkcije za spremljanje višinskih razlik. Pri določanju nadmorske višine uporablja tudi sistem FusedAlti, ki združuje satelitske in barometrične podatke. Takšna kombinacija lahko izboljša natančnost, saj ima vsak način merjenja svoje omejitve. Barometer je občutljiv na spremembe zračnega tlaka, satelitsko določanje višine pa ni vedno tako natančno kot določanje vodoravnega položaja. Zato je kombinacija obeh lahko koristna, predvsem pri daljših pohodih in tekih po razgibanem terenu. Ura vključuje tudi Climb Guidance, ki pomaga pri spremljanju vzponov in spustov na načrtovani poti.

Če si športnik, vzemi Suunto
Suunto Vertical 2 podpira več kot 115 športnih načinov. Med njimi so klasične dejavnosti, kot so tek, hoja, kolesarjenje in plavanje, pa tudi številne zahtevnejše športne discipline. Izbiramo lahko med gorskim tekom, smučanjem, gorskim kolesarjenjem, različnimi multišportnimi dejavnostmi in drugimi načini, ki jih običajne pametne ure pogosto ne obravnavajo tako podrobno.
Število športov pa že nekaj časa ni tako pomembno. Kaj ti bo 100 športov, če veš, da večina uporabnikov uporablja mogoče 5 različnih. Mene (in tudi vas bi moralo) bolj zanima, kaj vse ura zmore meriti, ko se odločim obuti superge. In mislim, da še nisem naletel na uro, ki zmore toliko podatkov.
Ura lahko spremlja različne cone intenzivnosti, obremenitev, tempo, moč, srčni utrip in napredek skozi daljše obdobje. Podatke združuje v sistem Training Zone, ki uporablja kazalnike, kot so TSS, CTL, ATL in TSB. Kaj so te kratice? TSS oziroma Training Stress Score ocenjuje obremenitev posameznega treninga na podlagi trajanja in intenzivnosti. CTL predstavlja dolgoročno obremenitev oziroma raven treniranosti, ATL pa kratkoročno obremenitev zadnjih dni. TSB primerja oba kazalnika in pomaga oceniti trenutno pripravljenost oziroma utrujenost.
To v bistvu pomeni, da lahko spremljaš, ali pretiravaš (prehitro stopnjuješ) s treningi, ali imaš dovolj regeneracije in kako se telesna pripravljenost spreminja skozi čas. Sam se s športom ukvarjam predvsem rekreativno. Če bi takšno uro imel na voljo pred desetimi leti, ko sem se še profesionalno ukvarjal s športom, bi bila ura božji dar. Danes rad občasno tečem, hodim v hrib in tudi spremljam svoj napredek, vendar treningov ne načrtujem tako podrobno kot nekdo, ki se pripravlja na maraton, ultramaraton ali pa lovi Pogačarja na ovinkih Paris-Roubaix. Če ste med njimi, boste navdušeni, kaj vam Vertical 2 vse ponuja.
Srčni utrip je večinoma zanesljiv, vendar sem opazil nekaj razlik
Suunto Vertical 2 uporablja prenovljen optični senzor srčnega utripa. Proizvajalec je nekoliko spremenil tudi zasnovo spodnjega dela ohišja, da se ura bolje prilega zapestju. Med testiranjem sem podatke primerjal z urama Huawei Watch GT 7 Pro in Watch D3, ki sem ju prav tako uporabljal v istem obdobju. Suunto se je večinoma dobro odrezal. Vrednosti so bile dovolj blizu, da sem lahko spremljal približno intenzivnost vadbe in spremembe srčnega utripa. Toda opazil sem tudi nekaj odstopanj.
Pri Huaweievih urah so se mi meritve zdele nekoliko bolj dosledne, medtem ko je Suunto občasno pokazal nekoliko drugačne vrednosti. Po občutku so se razlike gibale približno okoli petih odstotkov, kar ni nič kritičnega.
Spremljanje spanja ni na ravni najboljših ur. Uro sem nosil vsako noč in spremljal, kako prepoznava uspavanje, prebujanje ter morebitne popoldanske dremeže. Težave sem opazil predvsem pri krajših nočnih prekinitvah. Večkrat se je zgodilo, da sem bil ponoči buden približno 15 minut ali celo več, ura pa tega sploh ni zaznala. Včasih je obdobje budnosti označila kot spanje, drugič pa ga preprosto ni pravilno umestila v časovni potek noči. Pri dremežih je bila nekoliko uspešnejša, vendar je pogosto napačno ocenila njihovo trajanje.
Baterija je noro dobra
Polnilnika v dveh tednih sploh še nisem potreboval. Ves čas sem imel vključeno spremljanje osnovnih zdravstvenih in športnih podatkov, obvestila ter običajne funkcije pametne ure. Stalni prikaz zaslona sem imel večinoma izklopljen. GPS sem uporabljal skoraj vsak dan, običajno med pol ure in eno uro, včasih tudi dlje. In po dveh tednih je bilo baterije še dovolj za vsaj približno tri dni uporabe, če bi nadaljeval z enakimi navadami.
Suunto Vertical 2 je odlična športna ura s premalo dodelanim sistemom
Suunto Vertical 2 je zelo dobra športna ura. Pri navigaciji me je prepričala skoraj v celoti. GPS je natančen, satelite najde hitro, zemljevidi so pregledni, delo z datotekami GPX pa je enostavnejše kot pri večini ur, ki sem jih doslej preizkusil. Tudi baterija je fenomenalna. Pohvalim lahko tudi kakovost izdelave, udoben pašček in veliko izbiro športnih funkcij. Suunto omogoča zelo podrobno spremljanje treningov, obremenitve in regeneracije, kar bodo posebej cenili resnejši športniki.
Za vsako pohvalo pa imam tudi grajo. Uporabniški vmesnik se mi zdi nedodelan. Prevečkrat moram opraviti dodaten pritisk ali podrsati po zaslonu, da pridem do osnovne funkcije. Odzivnost ni na ravni najboljših pametnih ur, upravljanje obvestil je manj intuitivno, prilagajanje številčnic pa po nepotrebnem zapleteno. Razočaralo me je tudi spremljanje spanja. Ura je pogosto spregledala daljša nočna prebujanja in napačno ocenila trajanje dremežev.
Mislim, da ste po branju testa lahko že sami ugotovili, da bi Suunto Vertical 2 priporočal v največji meri resnim športnikom. Lahko ste tudi rekreativec, ampak takšen, ki ga zanima, ali trenira dobro in zato potrebuje čim več podatkov.
Prijavi napako v članku




























