Umetna inteligenca spreminja svet hitreje, kot smo gradili internet

Nova interaktivna analiza časnika The New York Times prikazuje, da svet trenutno gradi največjo računalniško infrastrukturo v zgodovini. Razlog zanjo je umetna inteligenca.

Največja tehnološka podjetja danes ne tekmujejo več predvsem v razvoju novih modelov umetne inteligence. Tekmujejo v tem, kdo bo prvi zgradil dovolj veliko infrastrukturo za njihovo poganjanje.

Microsoft, Google, Meta, Amazon, Oracle in drugi letos skupaj vlagajo več sto milijard dolarjev v podatkovne centre, procesorje, optična omrežja, hladilne sisteme in električno infrastrukturo. Po ocenah analitikov bodo največji ponudniki do leta 2029 v UI infrastrukturo vložili skoraj štiri bilijone dolarjev. Takšnih vlaganj tehnološka industrija še ni doživela.

Vsak odgovor zahteva na tisoče čipov

Današnji veliki jezikovni modeli delujejo povsem drugače kot klasične spletne storitve.

En sam odgovor ChatGPT-ja, Geminija ali Clauda lahko vključuje sodelovanje tisoče grafičnih procesorjev, ki morajo med seboj neprestano izmenjevati podatke.

Prav zato podatkovni centri za umetno inteligenco niso le večji od prejšnjih generacij. So tudi bistveno gostejši, energetsko zahtevnejši in tehnično precej kompleksnejši. V eni sami strežniški omari je lahko več desetkrat več računske moči kot v običajnem podatkovnem centru.

Elektrika postaja nova omejitev

Največji problem pri razvoju umetne inteligence ni več razvoj modelov, temveč elektrika.

Sodobni UI podatkovni centri potrebujejo ogromne količine energije in hlajenja. Številni novi projekti se zato ne ustavljajo zaradi pomanjkanja kapitala ali procesorjev, ampak zato, ker elektroenergetska omrežja preprosto ne morejo zagotoviti dovolj moči.

Zaradi tega tehnološka podjetja vse pogosteje sklepajo neposredne pogodbe z energetskimi podjetji, gradijo lastne elektrarne ali vlagajo v jedrsko energijo.

Nova svetovna tekma

Gradnja UI infrastrukture postaja tudi geopolitično vprašanje. Združene države imajo danes največ podatkovnih centrov in največ zasebnih naložb v umetno inteligenco. Kitajska pospešeno gradi lastne zmogljivosti, Evropska unija pa je nedavno napovedala projekt sedmih gigatovarn umetne inteligence, s katerimi želi zmanjšati odvisnost od ameriških ponudnikov.

Računalniška moč postaja strateški vir, primerljiv z energijo ali polprevodniki.

Država, ki nima dostopa do dovolj zmogljive infrastrukture, bo težko razvijala lastne napredne modele umetne inteligence.

Umetna inteligenca pa ne spreminja le tehnološke industrije. Po ocenah ekonomistov predstavlja UI infrastruktura že približno tretjino nedavne gospodarske rasti v ZDA. Gradnja podatkovnih centrov spodbuja gradbeništvo, energetiko, proizvodnjo električne opreme, telekomunikacije in številne druge panoge.

Hkrati pa se pojavlja tudi nova odvisnost. Če bi se investicije v umetno inteligenco močno upočasnile, bi to občutil precej širši del gospodarstva kot le tehnološka podjetja.

Kje je meja?

Ob tako velikih vlaganjih se vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali svet gradi preveč podatkovnih centrov.

Nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko današnja infrastruktura zaradi hitrega razvoja procesorjev zastarala bistveno prej, kot so zastarali klasični podatkovni centri. Drugi menijo, da povpraševanje po računski moči še dolgo ne bo doseglo vrha.

Zgodovina interneta kaže, da se je večina velikih tehnoloških valov sprva zdela pretirana. Šele kasneje se je izkazalo, da je bila zgrajena infrastruktura potrebna za razvoj novih storitev.

Večina ljudi umetno inteligenco vidi skozi pogovor s ChatGPT-jem ali Geminijem. V resnici pa največja revolucija trenutno poteka precej dlje od zaslonov. Dogaja se v podatkovnih centrih, elektrarnah, tovarnah čipov in optičnih omrežjih. Prav tam nastaja infrastruktura, na kateri bo temeljila naslednja generacija umetne inteligence.

Če je internet zaznamovala gradnja optičnih kablov in mobilnih omrežij, obdobje umetne inteligence zaznamuje gradnja največjih računalnikov, kar jih je človeštvo kadarkoli ustvarilo.