EU uvaja pravico do popravila. Proizvajalci bodo morali popravljati tudi naprave brez garancije.

V Evropski uniji so 31. julija 2026 začela veljati nova pravila, katerih cilj je potrošnikom olajšati popravilo pokvarjenih telefonov, tablic, gospodinjskih aparatov in drugih naprav. Proizvajalci bodo morali pri izdelkih, za katere že veljajo evropske zahteve glede popravljivosti, ponuditi popravilo v razumnem času in po ceni, ki kupca ne bo namerno odvračala od popravila.

Nova evropska direktiva o pravici do popravila želi spremeniti dolgoletno prakso, pri kateri je bilo pokvarjeno napravo pogosto ceneje, hitreje ali preprosteje zamenjati kot popraviti. Potrošniki naj bi po novem lažje prišli do rezervnih delov, jasnih informacij o servisiranju in neodvisnih serviserjev, proizvajalci pa popravil ne bodo smeli zavračati zgolj zato, ker je napravo pred tem odprl ali popravljal nekdo drug.

Čeprav je 31. julij pomemben mejnik, spremembe ne pomenijo, da bo odslej mogoče vsak izdelek popraviti poceni in takoj. Direktivo morajo države članice prenesti v svojo zakonodajo in zagotoviti njeno izvajanje. Prav tako obveznost popravila trenutno velja predvsem za skupine izdelkov, za katere evropska zakonodaja že določa konkretne zahteve glede popravljivosti.

Popravilo tudi po poteku garancije

Najpomembnejša sprememba je, da bodo lahko potrošniki od proizvajalca zahtevali popravilo tudi takrat, ko izdelek ni več v obdobju zakonskega jamstva.

To ne pomeni, da bo takšno popravilo brezplačno. Proizvajalec lahko zanj zaračuna, vendar mora biti cena razumna in postavljena tako, da potrošnika ne odvrača od izbire popravila. Postopek mora biti izveden tudi v razumnem časovnem obdobju. Proizvajalec lahko popravilo zavrne le, kadar je dejansko ali pravno nemogoče, ne pa samo zato, ker se mu finančno ne izplača.

Če proizvajalec nima lastne servisne mreže, lahko izvedbo popravila prepusti drugemu serviserju. Za podjetja s sedežem zunaj Evropske unije bo obveznost lahko prešla na njihovega pooblaščenega zastopnika, uvoznika ali distributerja v EU.

Potrošnik bo lahko še vedno izbral neodvisnega serviserja. Direktiva ne daje proizvajalcem izključne pravice do popravljanja njihovih naprav, temveč naj bi povečala konkurenco med uradnimi in neodvisnimi servisi.

Daljše jamstvo za tiste, ki izberejo popravilo

Nova pravila želijo potrošnike spodbuditi, da se v primeru napake odločijo za popravilo namesto za zamenjavo celotnega izdelka.

Kadar se napaka pojavi v obdobju, v katerem je zanjo odgovoren prodajalec, bo moral ta potrošnika obvestiti o možnosti izbire med popravilom in zamenjavo. Če se kupec odloči za popravilo, se bo obdobje zakonskega jamstva oziroma odgovornosti prodajalca enkrat podaljšalo za najmanj 12 mesecev.

S tem želi Evropska unija odpraviti enega od razlogov, zaradi katerih kupci pogosto izberejo novo napravo. Zamenjava je namreč do zdaj lahko delovala varneje, saj se potrošniku ni bilo treba bati, da bi se popravljena naprava kmalu znova pokvarila po izteku prvotnega obdobja jamstva.

Enoletno podaljšanje ne pomeni, da bo od datuma popravila vedno začelo teči popolnoma novo večletno jamstvo. Gre za enkratno podaljšanje obstoječega obdobja za najmanj eno leto.

Rezervni deli po ceni, ki ne preprečuje popravila

Proizvajalci bodo morali rezervne dele in orodja, ki jih morajo zagotavljati že na podlagi drugih evropskih predpisov, ponuditi po razumni ceni. Cena ne sme biti postavljena tako visoko, da bi bilo popravilo zaradi nje praktično nesmiselno.

Podjetja bodo morala objaviti tudi jasne in lahko dostopne informacije o svojih servisnih storitvah. Potrošnik naj bi tako lažje izvedel, ali je njegov izdelek mogoče popraviti, kam ga mora poslati in kakšni so okvirni stroški.

Pomembna je tudi prepoved umetnega oviranja popravil. Proizvajalci brez upravičenega razloga ne bodo smeli uporabljati pogodbenih določil, strojnih ali programskih omejitev, ki bi preprečevale popravilo.

Prav tako popravila ne bodo smeli zavrniti samo zato, ker je napravo pred tem pregledal ali popravljal neodvisni serviser oziroma uporabnik sam. Izjeme bodo mogoče, kadar bodo omejitve objektivno potrebne zaradi varnosti ali varovanja intelektualne lastnine.

To je pomembno predvsem pri sodobni elektroniki, kjer se posamezni rezervni deli včasih programsko povezujejo z določeno napravo. Če telefon po zamenjavi zaslona ali baterije ne sprejme komponente brez posebne programske odobritve proizvajalca, lahko takšna praksa močno omeji delo neodvisnih servisov.

Nova direktiva vseh tovrstnih omejitev ne prepoveduje samodejno, vendar bo moral proizvajalec zanje imeti legitimen in objektiven razlog.

Kateri izdelki so vključeni?

Pravica do popravila ne zajema vseh izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v Evropski uniji.

Obveznost proizvajalca velja za izdelke, za katere evropski predpisi že določajo zahteve glede popravljivosti. Med njimi so različni gospodinjski in elektronski izdelki, kot so pralni in sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, mobilni telefoni, tablice, strežniška oprema, električna kolesa in električni skiroji. Seznam se bo lahko v prihodnosti širil, ko bo EU sprejemala zahteve za dodatne kategorije izdelkov.

Evropska komisija v svojem obvestilu med primeri omenja tudi sesalnike. Pri posameznih kategorijah pa se bodo konkretne obveznosti začele uporabljati skladno z ločenimi pravili o okoljsko primerni zasnovi in popravljivosti.

Enoten obrazec bo olajšal primerjavo servisov

Direktiva uvaja tudi evropski obrazec z informacijami o popravilu. Serviser ga bo lahko potrošniku ponudil pred sklenitvijo dogovora.

Na obrazcu bodo lahko navedeni podatki o serviserju, opis napake, predlagano popravilo, cena oziroma način njenega izračuna, najvišji mogoči strošek, predvideno trajanje popravila ter možnost izposoje nadomestne naprave.

Takšna ponudba bo morala praviloma veljati najmanj 30 dni. Potrošniki bodo tako lažje primerjali ponudbe različnih serviserjev, ne da bi šele po oddaji naprave izvedeli, koliko bo popravilo stalo. Serviser bo lahko zaračunal diagnostiko, vendar bo moral kupca o njenem strošku predhodno obvestiti.

Evropska spletna platforma prihaja pozneje

Evropska komisija bo vzpostavila tudi spletno platformo, na kateri bodo lahko potrošniki iskali serviserje v svoji državi.

Platforma bo vključevala nacionalne razdelke ali povezave do ustreznih nacionalnih strani. Na njej bodo lahko sodelovali neodvisni serviserji, ponudniki obnovljenih naprav, kupci okvarjenih izdelkov za obnovo in skupnostne pobude, kot so popravljalnice oziroma tako imenovani »repair caféji«.

Komisija naj bi skupni spletni vmesnik razvila do 31. julija 2027, celoten sistem pa naj bi postal polno operativen do začetka leta 2028.

Začetek sprememb, ne njihov konec

Evropska pravica do popravila je pomemben korak, vendar njen dejanski učinek ne bo odvisen samo od besedila direktive.

Veliko bo odvisno od tega, kako bodo države članice pravila prenesle v nacionalno zakonodajo, kako bodo nadzirale njihovo izvajanje in kakšne kazni bodo določile za kršitve. Pomembne bodo tudi konkretne zahteve za posamezne izdelke, saj te določajo, katere dele mora biti mogoče zamenjati in koliko časa morajo biti rezervni deli na voljo.

Nova pravila prav tako ne zagotavljajo, da bo vsako popravilo poceni. Pojem razumne cene pušča nekaj prostora za razlago, popravilo pa bo lahko pri starejših ali močno poškodovanih izdelkih še vedno dražje od njihove dejanske vrednosti.

Kljub temu direktiva spreminja izhodišče. Pokvarjen izdelek naj ne bi bil več samodejno obravnavan kot odpadek, proizvajalec pa ne bo mogel brez pojasnila kupca preprosto usmeriti k nakupu nove naprave.

Evropska komisija ocenjuje, da bi nova pravila lahko v EU spodbudila za približno 4,8 milijarde evrov rasti in naložb. Glavni cilj pa ostaja zmanjšanje količine odpadkov, porabe surovin in stroškov, ki nastanejo, ko ljudje popravljive izdelke nadomeščajo z novimi.