Se boste odrekli svobodi za kanček navidezne varnosti?

Čeprav je Pahorjeva vlada padla, država še vedno nadaljuje s kontroverznimi spremembami in dopolnitvami tako Kazenskega zakonika (KZ-1B) kot Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K). Državni zbor Republike Slovenije je namreč pred kratkim objavil vabilo za javno razpravo o spremembah in dopolnitvah zakonov, in sicer na spletnem naslovu (http://goo.gl/5x8Hp). Tu bomo imeli državljani možnost, da svojim izvoljenim predstavnikom v petih minutah v veliki dvorani Državnega Zbora pojasnimo, kar si mislimo o predlaganih spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku.

Strokovnjaki menijo, da bosta zdaleč največ prahu dvignila 148. člen in 221. člen Kazenskega zakonika. Dopolnjen prvi odstavek 148. člena Kazenskega zakonika namreč predvideva, da se bo odslej vsakogar, ki bo neupravičeno uporabil eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena bo pomenila večjo premoženjsko vrednost (slabih pet tisoč evrov oziroma pet povprečnih mesečnih neto plač), kaznovalo z zaporom do treh let. Po zdaj veljavnem Kazenskem zakoniku se z zaporom lahko kaznuje le tiste pirate, ki piratsko programsko opremo prodajajo in s tem pridobijo protipravno premoženjsko korist. Nič manj nedolžen ni prvi odstavek 221. člena, saj je v njem zapisano, da kdor neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega, se kaznuje z zaporom do enega leta. Kot neupravičen vstop v informacijski sistem naj bi se smatral celo priklop ne nezaščiteno brezžično omrežje Wi-Fi. To sodobne elektronske naprave večinoma počnejo že same po sebi, kar pomeni, da se bo s tem kriminaliziral večji del Slovencev.

Precej sporna je tudi dopolnitev 149. b člena Zakona o kazenskem postopku. V njej je namreč zapisano, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, da se izvršuje ali da se pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju elektronskega komunikacijskega omrežja, da mu sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa. To vključuje številko ali drugo oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsto, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količino prenesenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena. Poenostavljeno povedano to pomeni, da bi Slovenija s tem policiji dala pooblastila, o katerih je nekdanja Služba državne varnosti Slovenije le sanjala.

Mi lahko le upamo, da bo nova vlada ustavila to norijo oziroma da kateremu izmed vas uspe naše vrle poslance prepričati, da nas z novo zakonodajo potiskajo v čas policijskih in totalitarnih držav! V nasprotnem primeru se nam bo zelo trda predla, saj nas bo policija lovila na vsakem koraku.