Test Sony BRAVIA Theatre U – zvočnik, ki ga nosiš okoli vratu, ampak zakaj?

Ne bom ovinkaril, Sony BRAVIA Theatre U je zelo nišen produkt. Med najbolj nišnimi, ki sem jih kdajkoli testiral. Ne gre za slabo idejo, ampak kako nekomu razložiti, zakaj bi uporabljal zvočnik, ki se ovije okoli vratu? Zakaj bi si okoli vratu obesil zvočnik, če imaš doma televizor, zvočno letev, slušalke ali vsaj spodoben Bluetooth zvočnik?

Odgovor ni takoj očiten. BRAVIA Theatre U ni nadomestilo za pravi zvočni sistem. Ni nadomestilo za kakovostno zvočno letev z nizkotoncem. In iskreno, tudi zvočniki novejših televizorjev pogosto zvenijo bolj polno, širše in naravneje, še posebej pri višji glasnosti. Počasi zmanjkuje razlogov, kajne? Sem rekel, da je zelo specifičen produkt. Pravzaprav mora uporabnik pri sebi ugotoviti, ali se lahko poistoveti s konceptom, ki ga nudi. Iščeš nekaj udobnega, s solidnim zvokom, vendar nočeš uporabljati slušalk (bodisi zaradi znojenja, slabšega udobja …) in nimaš zvočne letve ali namenskega zvočnega sistema? Vsaj zame je najbolj v poštev prišel med delom. 8 ur nošenja slušalk ali 8 ur nošenja zvočnika, ki se ne dotakne tvojih ušes, jasno je, kdo je zmagovalec udobja. Samo v teh primerih se mi zdi, da bi lahko Sony BRAVIA Theatre U prišel v razmislek.

Sony BRAVIA Theatre U cena?

Sony BRAVIA Theatre U je na voljo za 269 € na uradni strani in za nekaj deset evrov manj pri znanih prodajalcih.

Oblika in udobje sta najboljši del zvočnika

RAVIA Theatre U je zvočnik, ki ga položiš okoli vratu in po nekaj minutah skoraj pozabiš nanj. Oblika je dovolj prožna, da se lepo usede na ramena, hkrati pa dovolj čvrsta, da ne opleta pri običajnem premikanju. Ni nekaj, s čimer bi šel teči, ampak za kavč, pisarno, kuhinjo ali počasno premikanje po stanovanju je udoben.

Če bi bil zvočnik težak ali neroden, bi ga po vsej verjetnosti pospravil po prvi uporabi in raje vzel slušalke.

Zvočnika sta usmerjena navzgor proti ušesom. Cilj je seveda, da mehurček okoli tebe napolnita z zvokom in data občutek prostorskega zvoka. Občutek je sprva zelo nenavaden, saj nisi vajen, da zvočni valovi prihajajo iz ramen. Sčasoma sem se navadil, vendar še vedno nisem bil prepričan v uporabnost izdelka.

Izgled ne kriči po prestižu, ampak materiali delujejo premijsko. Mogoče me malce skrbi mostiček, ki povezuje oba zvočnika. Je fleksibilen, ampak zanima, koliko trpljenja bi prenesel, preden bi se kaj zlomilo. Glede na to, da sem ga puščal kavču, kjer se hitro znajde pod kakšno odejo, me skrbi, da bi se kdaj usedel nanj in pomotoma zlomil.

BRAVIA Theatre U ima fizične gumbe. Všeč mi je, da so se odločili za taktilnost in ne nekaj, kar bi upravljal z gestami ali drsenjem.

Dobrodošla je tudi IPX4 odpornost proti škropljenju, če bi se slučajno zgodilo, da bi polil vodo, sok ali kaj podobnega med gledanjem ali poslušanjem.

Zvok je boljši od mojih pričakovanj, vendar vseeno s pričakovanimi omejitvami

Zvok je presenetljivo soliden. To je verjetno najkrajša in najbolj poštena ocena. BRAVIA Theatre U ne zveni tanko, plastično ali kot cenen prenosni zvočnik. Dialogi so jasni, srednji toni so dovolj prisotni, glasba ima spodobno širino, pri filmih pa je občutek bližine zvoka zelo prijeten. Ker sta zvočnika blizu ušes, ni treba navijati glasnosti, da bi slišal podrobnosti. To je tudi ena glavnih prednosti v primerjavi s televizorjem v večji sobi.

Vendar fizike ne more prelisičiti. Nizki toni so omejeni, težko opazni pri višji glasnosti. Eksplozije, udarci, glasba z močnim basom in filmska dinamika nimajo tistega pritiska, ki ga pričakujemo od pravega zvočnega sistema. Zvočna letev z ločenim nizkotoncem ga povozi. Tudi kakovostni televizorji novejše generacije, predvsem tisti z boljšim sistemom zvočnikov, lahko zvenijo bolj naravno in prostorsko.

Najbolje se obnese pri vsebinah, kjer sta pomembna dialog in bližina zvoka. Serije, pogovorne oddaje, YouTube, dokumentarci, športni prenosi in večerno gledanje filmov so njegovo naravno okolje. Pri glasbi je prijeten, vendar ne avdiofilski. Pri akustični glasbi, podcastih in vokalih je bolj prepričljiv kot pri elektronski glasbi ali rocku.

Na eni strani razumem privlačnost delne zasebnosti, ko poslušaš glasbo ali gledaš film, ampak če nisi edini član gospodinjstva, kolikokrat imaš res priložnost, da si sam v prostoru? Ker če ne boš sam, bo zvok iz Sonyjevega zvočnika motil ostalo, ne glede na glasnost. Če kupuješ takšen zvočnik, zato da ne motiš druge, bi raje (kot že vsaj trikrat v tem članku) priporočal nakup dobrih slušalk.

Sony BRAVIA Theatre U deluje tudi najbolje s Sonyjevem televizorjem, zato da lahko izkoristiš funkcije, kot sta Dolby Atmos in 360 Spatial Sound. Ni nujno, da to storite, ampak če niste že v Sonyjevem ekosistemu, ne boste izkoristili vseh funkcij. Drugače pa se lahko povežete s katerokoli napravo prek Bluetooth povezave. Na voljo je tudi kabel, ki sem ga na primer uporabil, da sem povezal Sonyjev krmilnik.

Če imate partnerja, obstaja tudi možnost, da dva zvočnika Sony BRAVIA Theatre U povežete s televizorjem in vsak v svojem mehurčku gledata film. Meni se to zdi kot nočna mora, da bi imel dva enaka zvoka v istem prostoru, ampak mogoče imate vi drugačno mnenje.

Ko nisem bil sam, sem ga večino časa uporabljal za računalnikom, med delom in ne med igranjem iger. Vseeno je zvočnik veliko bolj udoben od mojih slušalk, nimam težav s potenjem ušes in hkrati dobim čisto zadovoljiv zvok, ki me ne moti pri delu.

Baterija zdrži okoli 10 ur, kar ni ravno blesteča številka. Je zadostna za en delovnik, ne smeš pa potem pozabiti zvočnik priklopiti na vtičnico.

Sony BRAVIA Theatre U – dober zvočnik za peščico

Če ga postavim proti zvočni letvi, izgubi. Če ga primerjam s kakovostnimi slušalkami, izgubi pri zasebnosti in pogosto tudi pri zvoku. Če ga primerjam z zvočniki novejših televizorjev, včasih izgubi pri polnosti in naravnosti. Sony BRAVIA Theatre U je zvočnik, ki spada v čisto svojo kategorijo in zato primerjava z drugimi zvočnimi napravami ni njemu v prid.

Uporabnik se enostavno mora povezati s konceptom takšnega zvočnika, drugače slednji izgubi vso privlačnost. Še posebej zato, ker tudi cena ni takšna, da bi si kupec rekel, »okej, bom poskusil nekaj novega«.