Novi ameriški superračunalnik v enem dnevu opravil za 500 let dela

Ameriške letalske sile so v vojaški bazi Wright-Patterson v Ohiu uradno prevzele v uporabo nov superračunalnik z imenom Flyer. Gre za del večletnega projekta posodobitve visokozmogljivega računalništva pod okriljem ministrstva za vojno. Po navedbah predstavnikov laboratorija AFRL je računalnik sposoben v enem samem dnevu rešiti matematične in inženirske težave, za katere bi povprečen prenosni računalnik potreboval približno pol tisočletja.

Tehnične specifikacije sistema Flyer so izjemne. Sestavlja ga približno 186.000 procesorskih jeder, ponaša se z 800 terabajti delovnega pomnilnika (RAM) in ponuja kar 18 petabajtov prostora za shranjevanje podatkov. Za lažjo predstavo so uradniki izpostavili, da bi za dosego takšne kapacitete pomnilnika potrebovali približno dva milijona običajnih prenosnikov. Skupaj s sistemom Raven prinaša Flyer zmogljivost približno 14 petaflopsov, kar pomeni štirinajst kvadrilijonov (10^24) računskih operacij v sekundi. S tem se uvršča med najmočnejše raziskovalne računalnike v ameriški vojski.

Čeprav so same številke impresivne, pa se resnična vrednost skriva v aplikacijah, ki jih ta stroj omogoča. Vojaški raziskovalci se namreč vse bolj zanašajo na digitalni inženiring, računalniško dinamiko tekočin in virtualna testna okolja. Namesto dolgotrajnega in izjemno dragega izdelovanja fizičnih prototipov letal ali izvajanja tisočev resničnih testnih poletov, lahko inženirji sedaj modele preizkušajo v digitalni obliki. To je ključno predvsem pri razvoju hipersoničnih vozil, ki letijo z večkratno hitrostjo zvoka. Testiranje takšnih sistemov v realnem svetu je namreč finančno potratno in tehnično zapleteno, zato so napredne računalniške simulacije nujne.

Uporaba superračunalnikov neposredno spreminja način, kako vojska razvija tehnologijo. Sodobni obrambni programi ustvarijo ogromne količine podatkov iz senzorjev, satelitov in avtonomnih platform. Obdelava teh informacij zahteva infrastrukturo, ki zmore opraviti na bilijone operacij na sekundo. Predstavniki AFRL poudarjajo, da bodo z novimi viri čas trajanja simulacijskih projektov skrajšali z mesecev na tedne, hkrati pa bodo lahko izvajali natančnejše analize. Velik poudarek bo tudi na umetni inteligenci, kjer večja računska moč omogoča treniranje kompleksnejših modelov in izvajanje obsežnejših eksperimentov, kar bo vplivalo na vojaške zmogljivosti v prihodnjih desetletjih.