Luka Zupančič: »Podatke bomo shranjevali v molekule DNK«

Luka Zupančič ni navaden znanstvenik. Magister regenerativne medicine in podjetnik, ki ga je ameriško združenje Global Biotech Revolution uvrstila med 100 mladih biotehnoloških voditeljev prihodnosti, danes soustvarja projekte, ki bi lahko korenito spremenili, kako človeštvo shranjuje svoje digitalne podatke. Skupaj z ekipo podjetja DATANA, spinoffa Ljubljanskega podjetja BioSistemika, razvija tehnologijo, ki digitalne ničle in enice zapisuje neposredno v sintetične molekule DNK – material, ki je milijarde let starejši od kateregakoli trdega diska. Kot ambasador Evropskega sveta za inovacije (EIC) pa skrbi, da evropske inovacije ne ostajajo zaprte v laboratorijih, temveč najdejo pot do trga in do ljudi.

Z Luko smo se pogovarjali o prihodnosti shranjevanja podatkov, o tem, kaj Evropa lahko ponudi v tekmi s Silicijevo dolino, in o tem, zakaj danes ni dovolj, da je tehnologija le pametna – biti mora tudi zelena.

DNK kot trdi disk prihodnosti

Kako blizu smo trenutku, ko bo shranjevanje podatkov v DNK postalo komercialno dostopna rešitev?

Luka Zupančič: Trenutno smo v fazi, ki bi jo lahko primerjali z zgodnjimi dnevi magnetnih trakov ali prvih računalnikov, ki so zavzeli celo sobo. Tehnologija deluje – tekom projekov DATANA in PEARL-DNA ter komercialnih pilotov smo dokazali, da lahko digitalne ničle in enice uspešno pretvorimo v štiri črke genetskega koda (A, C, G, T) in jih preberemo nazaj. Glavni izziv zdaj ni več biokemija, temveč inženiring in stroški. Ciljamo na tako imenovane hladne podatke – tiste, ki jih moramo hraniti desetletja, kot so arhivska gradiva in podatki za regulatorno skladnost. Tu DNK s svojo izjemno obstojnostjo in varnostjo premaga vse obstoječe medije. Komercialni preboj za specifične niše pričakujemo v naslednjih treh do petih letih.

Zakaj je DNK sploh boljša alternativa klasičnim rešitvam v oblaku?

Luka Zupančič: Današnji podatkovni centri porabijo ogromne količine električne energije in zavzemajo veliko prostora. DNK pa je izjemno gosta – teoretično bi lahko vse podatke sveta shranili v le nekaj gramov te molekule. Poleg tega je stabilna tisočletja, medtem ko moramo trde diske ali magnetne trakove menjati vsakih nekaj let, kar pomeni stalne stroške in velik okoljski odtis.

Hkrati DNK prinaša tudi nov nivo varnosti. Ker gre za fizično, izolirano obliko shranjevanja, podatki niso izpostavljeni spletnim napadom. V kontekstu prihajajoče dobe kvantnih računalnikov, ki bodo lahko razbili današnje šifriranje, to pomeni pomembno prednost – DNK omogoča kvantno varnost, kjer so podatki zaščiteni že na fizični ravni.

Projekt PEARL-DNA, ki ga vodi konzorcij pod vodstvom BioSistemike, je leta 2023 prejel prestižni grant EIC Pathfinder v vrednosti 5,04 milijona evrov. Kako ta sredstva pospešujejo razvoj?

Luka Zupančič: Razpis EIC Pathfinder nam je omogočil, da smo iz zgodnje faze dokazovanja koncepta prešli v resno inženirsko fazo. S partnerji iz Nemčije, Francije in Švice gradimo celosten sistem za molekularni zapis podatkov – od kodiranja podatkov do sinteze DNK in njenega branja. DATANA pa je vzporedno uspešno zaključila triletni EIC Accelerator projekt in se v letu 2024 pridružila Združenju za shranjevanje podatkov v DNK, kar nas postavlja v sam vrh globalnega ekosistema na tem področju.

Evropa v tekmi za globalne inovacije

Kot EIC Ambassador – kakšno vlogo danes igra Evropa v svetovni tekmi za prebojne tehnologije?

Luka Zupančič: Evropa je vedno bila zibelka znanosti, a v preteklosti smo šepali pri prenosu tehnologij na trg. Z Evropskim svetom za inovacije se to spreminja. Zdaj imamo mehanizme, ki ne le financirajo raziskave, ampak podjetja aktivno spremljajo vse do trga. Moja vloga ambasadorja je, da pokažem, da lahko iz evropskih laboratorijev zrastejo podjetja, ki tekmujejo s Silicijevo dolino – a to počnejo z etičnim in trajnostnim pristopom, ki je značilen za naš prostor. Lanski EIC Summit v Bruslju je bil dober pokazatelj, kako resen je ta ekosistem postal.

Kaj bi svetovali mladim slovenskim raziskovalcem, ki razmišljajo o podjetništvu?

Luka Zupančič: Naj se ne bojijo neuspeha in naj čim prej začnejo razmišljati o uporabni vrednosti svojega dela. V Sloveniji imamo vrhunsko znanje, a včasih nam manjka drznosti pri prodaji idej. Moj nasvet je: poiščite mentorje, povežite se z ekosistemi, kot je EIC, in ne čakajte na popoln trenutek – v podjetništvu ga namreč ni. Vstopiti je treba z najboljšim, kar imaš danes, in se med potjo učiti.

Trajnost kot pogoj, ne kot bonus

Imate certifikat Climate Impact Forecast. Zakaj je okoljska odgovornost danes nujna za biotehnološka podjetja?

Luka Zupančič: Danes ni več dovolj, da je tehnologija le inovativna  – biti mora tudi trajnostna. Pri projektu DATANA se zato že v osnovi osredotočamo na razvoj rešitev, ki zmanjšujejo porabo energije in odpravljajo potrebo po okoljskо problematičnih materialih, značilnih za klasične podatkovne centre.

Certifikat Climate Impact Forecast podrobno kvantificira konkretne prihranke CO₂ tehnologij, ki jih razvijamo, v primerjavi s konvencionalnimi industrijskimi pristopi. Ta izkušnja nam je dala pomemben okvir za razumevanje in merjenje okoljskega vpliva tudi pri razvoju novih tehnologij.

Danes trajnost ni več le odgovornost do planeta, ampak postaja ključni dejavnik pri odločanju investitorjev in partnerjev. V praksi to pomeni, da mora biti trajnost vgrajena v samo jedro tehnologije – ne kot dodatek, ampak kot osnovno načelo razvoja.

Ste tudi ustanovitelj projekta Easycarb, ki pomaga bolnikom s sladkorno boleznijo. Kako se ta projekt vklaplja v vašo širšo vizijo?

Luka Zupančič: Easycarb je nastal iz neposredne potrebe. Sladkorna bolezen zahteva nenehno računanje ogljikovih hidratov, kar je za mnoge bolnike in njihove družine izjemno obremenjujoče. Z digitalizacijo tega procesa vračamo ljudem svobodo in jim zmanjšujemo vsakodnevni stres. Gre za odličen primer, kako lahko tehnologija – v tem primeru digitalno zdravje – neposredno izboljša zdravstvene izide in kakovost življenja. Rdeča nit vsega mojega dela je pravzaprav vedno ista: kaj konkretno ta inovacija prinese družbi?

Komunikacija znanosti: zakaj je to danes nujna veščina

Ste avtor več kot 60 poljudnoznanstvenih člankov. Zakaj je za znanstvenika danes ključno, da svoje delo zna razložiti širši javnosti?

Luka Zupančič: Če znanost ostane zaprta v laboratoriju, nima pravega vpliva na družbo. Živimo v času, ko dezinformacije krožijo hitreje kot preverjene informacije. Odgovornost nas, ki delamo na prebojnih tehnologijah, je, da kompleksne teme – kot je shranjevanje podatkov v DNK ali biotehnologija – razložimo na način, ki ga ljudje razumejo in sprejmejo. Le tako gradimo zaupanje, ki je nujno za implementacijo novih tehnologij v vsakdanje življenje. Komunikacija ni samo marketinška veščina – je temelj tega, ali bo inovacija imela vpliv ali ne.

Kje vidite sebe in področje DNK shranjevanja podatkov čez deset let?

Luka Zupančič: Čez deset let računam, da bomo DNK shranjevanje podatkov videli kot uveljavljeno rešitev za dolgoročno hrambo – v bankah, bolnišnicah, vladnih arhivih. Tehnologija bo postala cenejša in dostopnejša, tako kot je to uspelo vsem prelomnim tehnologijam pred njo. Zame osebno pa je cilj jasen: zgraditi most med slovensko in evropsko vrhunsko znanostjo ter trgom, ki bo spremenil svet – a bo to počel odgovorno in trajnostno.

O sogovorniku

Luka Zupančič je komercialni direktor v slovenskem biotehnološkem podjetju DATANA (spinoff podjetja BioSistemika) ter soustanovitelj biotehnološkega podjetja Plan Z. Ima magisterij iz znanosti in inženirstva na področju regenerativne medicine. Je ambasador Evropskega sveta za inovacije (EIC), soustanovitelj projektov Easycarb in Ampleafy ter eden izmed 100 mladih biotehnoloških voditeljev prihodnosti po izboru svetovne organizacije Global Biotech Revolution. Kot aktivni komunikator znanosti je objavil več kot 60 poljudnoznanstvenih člankov in je soavtor petih patentov.