Igranje iger ima pozitiven učinek na učenje

Nevropsihologi univerze Ruhr-Universität Bochum so v raziskavi na nasprotna pola postavili igralce videoiger in tiste, ki iger ne igrajo. Med seboj so tekmovali v raznih učnih vajah. Rezultati so pokazali, da so se igralci videoiger odrezali veliko bolje od svojih kolegov, saj so uspeli doseči boljše rezultate, možganska območja, ki so relevantna za učenje, pa so bila pri njih bolj aktivirana. Profesorji dr. Boris Suchan, Sabrina Schenk in Robert Lech so analizo predstavili v strokovnem članku, v strokovni reviji Behavioural Brain Research.

Naloga napovedovanja vremena

Raziskovalna ekipa je preiskovala 17 prostovoljcev, ki so sami povedali, da igrajo akcijske igre več kot 15 ur na teden. V raziskavo so bili vzeti posamezniki ne glede na konzolo, na kateri igrajo igre. Na drugi strani so bili v kontrolno skupino pozvani prostovoljci, ki ne igrajo iger na dnevni ravni, njih je pa prav tako bilo 17. Obe skupini sta opravili t. i. nalogo napovedovanja vremena, ki pri ljudeh preverja sposobnost napovedovanja dogodkov. S pomočjo magnetne resonance so strokovnjaki spremljali tudi možgansko aktivnost sodelujočih med opravljanjem naloge.

Kako je testiranje dejansko izgledalo? Prostovoljcem so bile pokazane tri karte, kjer je vsaka predstavljala svoj simbol. Sodelujoči so potem morali oceniti ali kombinacija kart napoveduje sonce, dež ali kakršnokoli drugo vremensko stanje. Na koncu so dobili povratno informacijo o tem, ali so pravilno napovedali vreme ali pa so se morda zmotili. S pomočjo teh povratnih informacij so se sodelujoči učili katera kombinacija je pravilna in na tak način so avtorji raziskave dobili informacije o sposobnostih učenja. Tovrstne raziskave uporabljajo že kar nekaj časa, vendar je v zadnjem času močno v porastu analiziranje ravno vplivov igranja videoiger. Zavedati se moramo, da gre zgolj za eno od raziskav in da ti rezultati ne pomenijo dokončnih ocen vplivov.

Igralci videoiger bolje reagirajo v negotovih situacijah

Igralci videoiger so se v zgoraj opisani nalogi izkazali veliko bolje od svojih “ne-gamerskih” kolegov v kontrolni skupini. Zanimivo je morda tudi to, da so dosegli boljše rezultate v primerih, ko kombinacija kart ni napovedovala vremena z veliko gotovostjo. To pomeni, da je recimo kombinacija napovedovala 60% možnosti za padavine in 40% možnosti za idealno, sončno vreme.

Analiza rezultatov je pokazala, da so igralci iger veliko bolj razumeli kombinacije in so se hitreje naučili kaj določena karta in kombinacija pomeni za vremensko napoved kot celoto. Na drugi strani je kontrolna skupina kljub solidnim rezultatom ostala precej slabša. “Naša raziskava kaže, da so igralci iger boljši v analiziranju sitaucij, saj jim to uspeva hitreje od ostalih sodelujočih v raziskavi. Igralci iger so se izkazali kot odlični v generiranju novega znanja in kategoriziranju dejstev – še posebej v visoko negotovih situacijah”, pravi avtorica raziskave Sabrina Schenk.

“Tak način učenja je povezan z povečano aktivnostjo v možganskem predelu hipokampus – del možganov, ki igra ključno vlogo pri učenju in spominu. Menimo, da igranje videoiger trenira določene možganske centre in predele kot je hipokampus”, še dodaja Schenkova. “To ni pomembno zgolj za mlade ljudi, ampak tudi za starejše. Gre namreć za to, da spremembe v hipokampusu vodijo v zmanjšanje spominskih kapacitet in sposobnosti. Mogoče bomo tovrstne pojave in obolenja lahko v prihodnosti zdravili z videoigrami”, zaključuje Sabrina Schenk.