E-računi že v množični rabi

Po podatkih Eurostata je v 27-erici držav Evropske unije leta 2004 e-banko uporabljalo 16 odstotkov prebivalcev starosti od 16 do 74 let, lani že 37 odstotkov prebivalcev; v Sloveniji je bila raba e-banke v letu 2004 9-odstotna, leta 2011 pa 31-odstotna.

Mitja Prešern, vodja projekta vpeljave e-računov v Elektru Maribor, je opozoril, da je bila vpeljava e-računov leta 2006 zelo zahteven projekt, danes pa je tehnologija že tako prisotna in znana, da je uvedba e-poslovanja veliko enostavnejša. Spletni portali za prejem in pregled e-računov se danes umikajo, saj lahko odjemalci električne energije vse opravijo neposredno v svoji e-banki. Lastna infrastruktura podjetij za izdajo e-računov tako ni več potrebna, za vse udeležence izmenjave jo vzdržujejo banke in centralni posrednik Bankart.

Podjetja, ki se odločajo o vstopu v izmenjavo e-računov, je Prešern opozoril še na pomembnejše pravne vidike: da je e-račun podpisan s kvalificiranim digitalnim potrdilom, da podjetja pred izdajo e-računov pridobijo soglasje prejemnikov e-računov (prijava na prejem e-računov se opravi kar prek e-banke) in da lahko podjetja izdajatelji uporabljajo zakonsko skladen e-arhiv. Prešern je še dejal, da se morajo podjetja pred vstopom v izmenjavo e-računov odločiti za standard e-računa in njegovo vizualizacijo (Elektro Maribor uporablja PDF). Slednja odločitev je pomembna predvsem za manjše uporabnike – tako pravne kot fizične osebe. Elektro Maribor mesečno izda več kot 2000 e-računov, od tega petino neposredno v e-banko. Znaten porast uporabe e-banke za prejem e-računov so zaznali po vzpostavitvi nacionalne izmenjave e-računov septembra lani.

David Plošinjak iz Probanke je dejal, da bi morala podjetja posebej v času krize uvajati tehnologije, ki omogočajo učinkovitejše poslovanje. Tako bi se lahko v sicer zahtevnem obdobju še okrepila. Poudaril je, da stroška za prejemnike e-računov ni, da pa so stroški za izdajatelje e-računov na ravni poštne znamke in izpostavil pomembnejše prihranke, ki jih omogoča manjši obseg dela pri pripravi in prejemu e-računov. Povedal je še, da z e-računi ni treba odpravljati napak iz ročnega pretipkavanja množice podatkov.

Seminarja se je udeležilo 60 udeležencev iz več kot 30 štajerskih podjetij. Halcom, Štajerska gospodarska zbornica in partner Probanka tako podpirajo cilje manifesta Evropske komisije o promociji e-veščin in njihovi uporabi v gospodarstvu.