Najboljša aplikacija za zemljevide? Google Zemljevidi, Petal Maps, Waze, Apple Maps, CoMaps …

Kljub temu pa Google Zemljevidi niso najboljša aplikacija za navigacijo v čisto vseh kategorijah. Ponudbe rivalov niso slabe, še zdaleč ne. Marsikatero njihovo lastnost bi rad videl tudi v Google Zemljevidih.

Že nekaj časa vzporedno uporabljam Google Zemljevide, Petal Maps, Waze in Apple Maps. Za kratek čas sem preizkusil tudi Sygic, CoMaps in OsmAnd.  Najbolj zanimivo je bilo obdobje, ko sem vsak dan v največji popoldanski konici potoval iz Kamnika v Ljubljano. Ena aplikacija me je vztrajno želela peljati po slepih ulicah, druga je hotela, da zapeljem čez dvojno neprekinjeno črto v nasprotno smer, tretja pa je očitno mislila, da imam avto za rally in rad preizkušam poljske poti.

Google Zemljevidi: najboljši splošni odgovor, ne pa vedno najboljša navigacija

Če bi moral priporočiti eno aplikacijo večini ljudi, bi še vedno izbral Google Zemljevide. Ne zato, ker bi bili popolni, ampak zato, ker so najbolj uporabni v največ različnih okoliščinah. Google Zemljevidi so iskalnik, zbirka ocen, poslovni imenik, planer poti, vodič za javni potniški promet, GPS za kolesarje (čeprav ne najboljši) in turiste.  

Njihova največja prednost je, kot že rečeno, količina podatkov. Ko iščem trgovino, servis, restavracijo, delovni čas, telefonsko številko ali fotografije neke lokacije, najpogosteje najdem največ prav tam. Pri načrtovanju poti v neznanem mestu mi veliko pomeni, da lahko pred odhodom pogledam ocene, fotografije, vhode, prometno obremenjenost in bližnje parkirišče. Če imate električni avto, Zemljevidi prikažejo tudi najbližje električne polnilnice za lažje načrtovanje poti.

Google Zemljevidi znajo, tako kot skoraj vsaka aplikacija na tem seznamu, opozoriti na promet, zastoje, dobro oceniti čas prihoda, znajo predlagati alternativne poti in še več.

Niso pa popolni. Bili so ena tistih aplikacij, ki me je ob vračanju domov želela peljati po bližnjici čez polje. Pred Supernovo Kamnik je železniški prehod, kjer se ob konicah zelo hitro nabere gneča. Če so pred teboj tovornjaki, lahko hitro izgubiš nekaj minut. To je mučno, pa čeprav si le 500 metrov od doma. No, Google Zemljevidi me že dve leti želijo preusmeriti na bližnjo pot med polji. Tehnično gledano je to cesta in opažam tudi, da jo nekateri iz obupa uporabljajo, vendar več kot enkrat nisem šel po tej poti. Moj fiat je prenizek in prestar, da bi tvegal kakšno poškodbo podvozja. Tudi jezni pogledi domačinov, ki se tam radi sprehajajo, me preveč motijo. In nočem tvegati srda kakšnega kmeta.

Včasih pa so Google Zemljevidi tudi preveč varni in ne tvegajo. Ljubljanska obvoznica je zgodaj dopoldan in popoldan sklenjen rdeč krog. Namesto, da bi mi vsaj poskušali najti eno alternativo (za katero vem, da obstaja), me raje pustijo čakati v zastoju. Šele ko sam naredim prvi korak in krenem s poti, začnejo razmišljati o morebitnih bližnjicah.

Pogrešam tudi enostavnejše dodajanje .gpx datotek, ko grem na kolo ali hodit v hribe.

Petal Maps je Huaweijeva alternativa

Ker sem eden redkih, ki še vedno uporablja Huawei telefon, pomeni, da sem tudi eden tistih, ki se sploh zaveda, da obstaja aplikacija Petal Maps.

Aplikacija Petal Maps je nastala, ker je Huawei po ameriških sankcijah ostal brez dostopa do Googlovih storitev in je moral zgraditi lastno alternativo. Čeprav Google Zemljevidi nikoli niso prenehali delati na Huawei telefonih, je bil vseeno čas za samostojnost. Aplikacija Petal Maps ponuja praktično vse, kar ponuja Google, hkrati pa ima nekaj zanimivosti, ki so mi zelo všeč. Na desni strani zemljevida je kazalnik poti, ki je obarvan glede na promet in zastoje. Zelena za tekoč promet, oranžna za zgoščen, rdeča za zastoj. Enako kot Google prikazuje na samem zemljevidu, imaš pri Petal Maps tudi pri strani kazalnik za lažjo predstavo, na katerem delu poti je največ prometa. Zanimiva podrobnost je, da aplikacija prikazuje tudi število semaforjev, ki jih boš prevozil.

Za lastnike Huawei ur imajo Petal Maps še eno prednost. Če jo imate, se vam bo aplikacija prikazala tudi na zaslonu ure.

Petal Maps pa trpijo predvsem zaradi pomanjkanja podatkov. Urniki vlakov in avtobusov so pomanjkljivi, prav tako kolesarske poti. Ker imajo manj uporabnikov, je tudi manj ročnih obvestil voznikov – na primer o zaprtju ceste, nesreči in podobno. Če bi želel pogledati sliko moje končne destinacije, je večinoma ne bo. So tudi ena redkih aplikacij, ki enostavno ni našla določene destinacije, na primer računalniške trgovine v Domžalah. Na poti v Ljubljano pa je vztrajala, naj v bližini Orto bara prevozim dvojno neprekinjeno črto, ker je to po njenem izračunu bližnjica do pediatrične klinike.

Še ena slabost je nezdružljivost s sistemom Android Auto.

Waze: edina aplikacija, s katero sem spoznal nove ljubljanske bližnjice

Največja prednost aplikacije Waze je aktivna skupnost, ki pridno sporoča ostalim uporabnikom, kaj se dogaja na cesti – na primer, ali je še vedno zaprt prehitevalni pas pri Domžalah, ali se je na tvoji poti zgodila nesreča … Težava je, da ta skupnost v Sloveniji ni tako bogata kot na drugih trgih, zato tudi ta adut ni tako močan.

Zelo všeč pa mi je, da večkrat poskusi najti druge poti do cilja. Google Zemljevidi mi na primer pri dnevni vožnji v Ljubljano ponudijo tri klasične poti, od katerih se ne odmikajo. Waze mi je takoj ponudil malenkost drugačno pot, s katero sem res prihranil minuto ali dve. Po drugi strani pa zna tudi pretiravati s stranskimi potmi, pri katerih včasih ne predvidi, koliko časa mi bo vožnja vzela, ker vozim 20 km/h namesto 50 km/h.

Apple Maps: dolgo časa tarča posmeha, danes zelo dobra rešitev

Apple Maps nisem uspel testirati na tradicionalen način. Za Android uporabnike je na voljo zgolj prek brskalnika in ne kot aplikacija, zato obstajajo tudi določene omejitve. Ne morem se prijaviti z računom, zato tudi nimam dostopa do shranjenih lokacij, ki bi mi lahko olajšale načrtovanje. Tudi zemljevid je močno pomanjkljiv. Če sem na primer želel poiskati “Porodnišnica Ljubljana”, sem namesto tega dobil prazne iskalne rezultate. Prav tako ni bilo mojega domačega naslova. Rešitev je v beta fazi že več kot eno leto in vse kaže, da je Apple pozabil na Android integracijo.

Verjamem oziroma vem, da je izkušnja v obliki aplikacije čisto druga zgodba, čeprav so bili začetki aplikacije vse prej kot rožnati. Vmesnik v aplikaciji je zelo čist, navigacija pregledna, integracija z Applovimi napravami pa seveda skorajda brezhibna. Tako kot povsod drugje imaš dostop do zemljevidov brez povezave, uporabniki lahko prijavijo stanje na cesti, lastniki električnih avtomobilov lahko načrtujejo postanke za polnjenje (sicer manjkajo postajališča in združljivost z različnimi električnimi avtomobili).

Apple je sicer na zadnjem WWDC 2026 napovedal vizualno nadgradnjo Apple Maps, predvsem izboljšan način Flyover. Nova različica Flyoverja uporablja zračne posnetke v kombinaciji z modeli Visual Intelligence, da lahko v 3D prikazu bolje prikaže arhitekturne podrobnosti, oblike posameznih dreves in druge elemente urbanega prostora. To ni funkcija, ki bi vsak dan odločala, ali bo uporabnik pravočasno prišel v službo, je pa pomembna za raziskovanje mest, načrtovanje poti in občutek prostora pred prihodom na lokacijo.

Sygic in navigacije brez povezave

Težava bolj specializiranih aplikacij, kot je Sygic, je, da podobne funkcije najdeš tudi pri Applu ali Googlu. Zakaj bi torej sploh razmišljal o takšnih alternativah? Čisto iskreno je Sygic težko priporočati večini uporabnikov. Ni slaba aplikacija. Všeč mi je, da zemljevid ni prenatrpan z informacijami in da je fokus večinoma samo na vožnji. Glavna prednost je, da si zemljevide lahko shraniš lokalno, ampak to zmorejo tudi drugi. Ni mi pa všeč, da so določene funkcije plačljive – kot na primer promet v živo in optimalen čas za odhod. Glede tega so tudi zelo nadležni. Na vrhu zemljevida je vedno pojavno obvestilo, naj si priskrbim PREMIUM+. Ne, hvala.

Pohvalim lahko še enostaven uvoz .gpx datotek, na primer za pohajkovanje ali kolesarjenje.

Zagotovo ne bo moja prva izbira za navigacijo. Mislim pa, da bo všeč tistim, ki se želijo v celoti odlepiti od Googla ali Appla oziroma tistim, ki hočejo imeti več nadzora, kaj kdo počne z njihovimi podatki. In pa seveda tistim, ki so pripravljeni razvijalcem nameniti nekaj evrov.

OsmAnd je dober, če si pripravljen malo potrpeti

V večini primerov sem med prvimi, ki ti bo predlagal odprtokodno aplikacijo. Ne zato, ker bi ti ta oznaka magično dostavila boljšo aplikacijo, ampak zato, ker se v tej skupnosti pogosto skriva več skritih draguljev.

OsmAnd je takšen primer, a ga spet ne morem priporočati prav vsakomur. Če Google Zemljevidi poskušajo vse poenostaviti, OsmAnd pogosto naredi ravno nasprotno. Pokaže ti, da zemljevid nista samo cesta in cilj, ampak plasti podatkov, poti, reliefov, višine, stez, kolovozov, GPX sledi in nastavitev, ki jih pri običajnih aplikacijah sploh ne vidiš.

Najbolj mi je všeč zunaj klasične avtomobilske uporabe. Za hojo, pohodništvo, kolesarjenje, makadamske poti in območja, kjer Google ni najbolj domač, zna biti OsmAnd bistveno bolj uporaben. Posebej zato, ker temelji na podatkih OpenStreetMap, ki so ponekod izjemno podrobni. Pri nas se to hitro opazi pri poteh, ki jih klasične navigacije obravnavajo bolj površno. Če me zanima pot skozi gozd, planinska steza, kolovoz ali natančnejši teren, raje pogledam OsmAnd kot Google.

Ni pa to aplikacija za tisti trenutek, ko sediš v avtu, sopotnik te gleda, ti pa moraš v desetih sekundah najti pot. Vmesnik zahteva nekaj privajanja. Nastavitev je veliko, zemljevid je lahko prenasičen.

OsmAnd bi imel na telefonu predvsem zaradi izletov, hoje, kolesarjenja in orientacije, ko nimam dostopa do interneta. Sicer sem navajen na Komoot, ki se je doslej izkazal za zelo zanesljivo rešitev, a če se ga bom slučajno kdaj naveličal, zdaj poznam dobro alternativo. Za glavno avtomobilsko navigacijo pa bi še vedno raje izbral Google Zemljevide.

CoMaps je še en »odprtokodnež«

Ko se enkrat spustiš skozi zajčjo luknjo odprtokodne skupnosti, najdeš kopico rešitev za navigacijo, ampak glavni predstavnici sta OsmAnd in CoMaps (prej Organic Maps).

CoMaps ni 1:1 nadomestek za Google Zemljevide. Nima enake baze ocen podjetij, fotografij, informacij o odpiralnih časih in podobno. Nahaja se bolj v rangu sovrstnika OsmAnd, čeprav je slednji vsaj po mojih izkušnjah zmogljivejši, CoMaps pa mogoče bolj “direkten”. Preneseš zemljevid, poiščeš lokacijo, shraniš priljubljene točke in načrtuješ pot. Ni toliko nastavitev, ni super naprednih orodij, večinoma je poudarek na zemljevidih brez povezave. Navigacija ne upošteva trenutnih prometnih razmer (slabost vseh zemljevidov brez povezave), včasih (zelo redko) boste morali tudi kakšno destinacijo vnesti ročno, ni navigacije z javnim prometom in še kaj bi lahko našel. Sicer pa je zemljevid zelo pregleden, na njem lahko vidiš celo semaforje in deluje tudi preko Android Auto.

Ne bi ga poveličeval kot čudežno alternativo. Je dobra rešitev, če iščete nekaj, kar ne potrebuje povezave in kar ne sodi v Googlov ali Applov ekosistem. Aplikacija je brezplačna.

CoMaps je na voljo na GitHubu, prenesete pa ga lahko tudi prek trgovine Orion Store.

Katero aplikacijo uporabljam?

V 90 % primerih kar Google Zemljevide. Za tisto, kar potrebujem, so najbolj enostavna rešitev. Apple Maps ne pridejo v poštev, ker sem uporabnik Androida. Kadar na mojem Huawei telefonu Google Zemljevidi zatajijo (nekajkrat letno), sem doslej uporabljal Petal Maps, ki so za krajše obdobje čisto dostojna alternativa. Po vsej verjetnosti bom na telefonu obdržal aplikaciji CoMaps in Waze, ostale pa izbrisal. Waze izključno zato, ker računam, da mi bo tudi v prihodnje pomagal najti kakšno bližnjico, CoMaps pa za potovanja, ko ne želim trošiti podatkov, pa tudi za vikend izlete v naravo.