341.000 novih delovnih mest v IT

Samo v Nemčiji bo na tržišču podatkovnih centrov do leta 2020 ustvarjenih več kot 27.600 novih delovnih mest (z upoštevanjem 42.000 novih delovnih mest in ukinitvijo 14.400 delovnih mest), zaradi upokojitev pa se bo sprostilo do 18.000 delovnih mest. Vendar danes povpraševanje po strokovnjakih presega trenutne zmogljivosti. »Evropa, še posebej jugovzhodna, mora ukrepati takoj, sicer bo zamudila priložnosti na teh delovnih mestih,« pravi Marko Derča, vodja Strateške prakse informacijske tehnologije družbe A.T. Kearney v Vzhodni Evropi.

Trenutni položaj v državah jugovzhodne Evrope kaže na potrebo po izobraževanju novega kadra na področju informacijske tehnologije, specializiranega za področja podatkovnih centrov, saj se temu področju trenutno ne namenja dovolj pozornosti. V regiji je bilo v preteklih treh letih poleg nadgradnje že obstoječih podatkovnih centrov odprtih tudi več novih. Trend se bo tako nadaljeval tudi v prihodnje, s tem pa se bo povečala potreba po nadaljnjem razvoju tega področja.

»Najpomembneje je, da Evropa zapolni vrzel na področju kadrov. To pa lahko naredi tako, da področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike približa študentom, izboljša podobo informacijske tehnologije ter tematiko informacijske tehnologije intenzivnejše vključuje v evropski izobraževalni sistem v osnovnih in srednjih šolah. Na primer, v Veliki Britaniji bodo osnovnošolci prejeli brezplačen mikroračunalniški model za zgodnje učenje programiranja,« pojasnjuje Marko Derča in dodaja: »Enako pomembne so infrastrukturne naložbe. Proces zahteva nadgradnjo in razširitev komunikacijske infrastrukture, optimizacijo oskrbe z energijo za podatkovne centre ter spodbujanje inovacij in podjetništva.«

V raziskavi družbe A.T. Kearney med evropskimi upravljavci informacijske tehnologije anketiranci menijo, da bo zaradi digitalizacije (procesov, izdelkov in storitev), masovnih podatkov, računalništva v oblaku, interneta stvari ter potrebe po vzpostavitvi varnejših, učinkovitejših in bolj prilagodljivih sistemov uporaba podatkovnih centrov še naprej naraščala. Polovica vprašanih pričakuje, da se bodo morali njihovi proračuni za podatkovne centre do leta 2020 povečati celo za 50 odstotkov, če bodo želeli slediti trendom, ki jih narekuje poslovno okolje.

Povpraševanje po storitvah podatkovnih centrov je videti neustavljivo. T-Systems, del Deutsche Telekom, je na primer nedavno dokončal največji evropski modularni podatkovni center v Barceloni in že začel s selitvijo obstoječe infrastrukture. R-IT, eno od vodilnih IT podjetij v Avstriji, del skupine Raiffeisen, je v 2014 zgradilo enega najsodobnejših podatkovnih centrov, za zagotavljanje podpore novim digitalnim poslovnim storitvam svojim strankam v Evropi. ATM, vodilno poljsko podjetje za oblikovanje in izgradnjo podatkovnih centrov, pa gradi nov podatkovni center, saj se tisti, ki je bil leta 2014 zgrajen v Varšavi, približuje izkoristku svoje polne zmogljivosti. [1] [2]

»Za izvršne direktorje informacijske tehnologije je ključno strateško vprašanje, kako najti ustrezno lokacijo za storitve in zagotavljanje varnosti, medtem ko lastna podjetja pripravljajo na digitalno prihodnost,« razloži Derča. Več kot polovica vprašanih menedžerjev pravi, da so pripravljeni plačati 20 odstotkov večjo premijo glede na trenutno ravnen cen za višje varnostne standarde in krajše latence, medtem ko je eden od petih pripravljen celo plačati 50 odstotkov višjo premijo. Raziskava je prav tako pokazala, da bi 65 odstotkov odgovornih za sprejemanje odločitev na področju informacijske tehnologije za svojo destinacijo izbralo Evropo. Internet stvari, industrija 4.0 in mobilna digitalizacija, kot na primer avtonomna vožnja, bodo v naslednjih nekaj letih nosilci velikega povpraševanja po storitvah podatkovnih centrov.

»V družbi A.T Kearney menimo, da bo Evropa zaradi svoje stabilnosti in pravne pobude, ki jo med drugim določa evropska Uredba o varovanju podatkov, tudi v prihodnosti pomembna točka za storitve podatkovnih centrov. Februarja letos je družba Apple najavila, da bo vložila 1,7 milijarde EUR v izgradnjo dveh novih podatkovnih centrov v Evropi, ki ju bodo v celoti poganjali obnovljivi viri energije, ter tako ustvarila na stotine novih delovnih mest.« pojasnjuje Marko Derča.

Družba A.T. Kearney pričakuje, da se bodo podatkovni centri soočali z nepredvidljivostjo ter da se bodo hitro in neopazno prilagajali spremembam in novim zahtevam, ki jih bo povzročila digitalizacija. Takšen primer je maloprodajna panoga: sistemi informacijske tehnologije in podatkovni centri kot njihova baza so se v zadnjih nekaj letih širili na osnovi večkanalnih procesov, ki pa so danes vse pogosteje usmerjeni na kupce. Nove aplikacije, konkurenčnost spletnih cen in spletne marketinške kampanje bodo povzročile nadaljnjo širitev obstoječih podatkovnih centrov. Brez fleksibilnega podatkovnega centra, ki obvladuje zelo veliko količino prometa, obstaja realna nevarnost izgube prodaje.