Koliko ur na dan sedite? 7 znakov, da potrebujete boljši pisarniški stol

Ob 8. uri zjutraj je z njim vse v redu. Ob 10.30 se telo nekoliko pomakne naprej. Malo pozneje je ena noga že pod stolom, druga iztegnjena, ramena so višje kot zjutraj, hrbet pa se naslonjala dotika le še občasno. Do treh popoldne uporabnik položaja ne izbira več zaradi udobja, ampak išče tistega, ki ga najmanj moti.

Ta prizor ni izjema. Vsak dan se ponavlja v pisarnah in domačih delovnih kotičkih po Sloveniji in svetu. Težava dolgotrajnega sedenja je namreč v tem, da posledic pogosto ne občutimo takoj. Nelagodje, napetost v vratu ali bolečina v križu se lahko pojavijo šele po več urah za računalnikom.

Raziskave slovenske delovno aktivne populacije kažejo, da pisarniški delavci presedijo med 10 in 11 ur na dan, študenti in dijaki pa celo več kot 13 ur. Nacionalni inštitut za javno zdravje medtem v smernicah za 24-urno gibalno vedenje priporoča omejevanje časa sedenja in njegovo redno prekinjanje z gibanjem.

Zato ni pomembno le, koliko časa sedimo, ampak tudi, kako sedimo in kakšen pisarniški stol uporabljamo.

Kako torej prepoznati, da je stol postal šibki člen našega delovnega mesta, in kdaj je smiselno razmisliti o kakovostnem ergonomskem pisarniškem stolu?

Koliko ur na dan dejansko presedimo?

Ko ljudi vprašamo, koliko časa na dan sedijo, večina najprej pomisli na ure, preživete za pisalno mizo. Toda k skupnemu času je treba prišteti še vožnjo na delo, sestanke, kosilo ter večerni čas pred televizijo, računalnikom ali telefonom.

V raziskavi o sedentarnem vedenju med slovenskimi pisarniškimi delavci, študenti in dijaki je povprečni dnevni sedentarni čas znašal približno devet ur. Pri pisarniških delavcih se je povzpel na 10 do 11 ur, pri študentih in dijakih pa celo nad 13 ur dnevno.

To pomeni, da za številne ljudi sedenje predstavlja velik del budnega dne.

Prav zato izbira ustreznega pisarniškega stola ni pomembna samo zaradi trenutnega udobja. Pri večurnem delu za računalnikom postanejo pomembni podpora telesu, pravilna nastavitev delovnega mesta in predvsem možnost rednega spreminjanja položaja.

Kako dolgotrajno sedenje vpliva na hrbtenico?

Človeško telo ni ustvarjeno za večurno vztrajanje v enem samem položaju.

Med sedenjem se obremenitve telesa spreminjajo glede na položaj medenice, hrbtenice, glave in rok. Še posebej problematično je dolgotrajno sedenje brez spremembe položaja, saj lahko prispeva k mišični napetosti in občutku nelagodja v hrbtu, vratu in ramenih.

Pri delu za računalnikom se pogosto zgodi še nekaj. Glava se postopoma pomakne naprej proti zaslonu, ramena se dvignejo, hrbet pa izgubi prvotni položaj. Zato sodobna ergonomija ne temelji več zgolj na iskanju enega »popolnega« položaja za sedenje. Vse pomembnejše postaja spreminjanje položaja in gibanje med delovnikom.

Dober ergonomski pisarniški stol mora zato uporabniku omogočati ustrezno podporo in prilagoditve, hkrati pa ga ne sme omejevati pri naravnem spreminjanju položaja.

7 znakov, da vaš pisarniški stol ni več prava izbira

1. Bolečina v križu po več urah sedenja

Če se nelagodje ali bolečina v spodnjem delu hrbta redno pojavljata po nekaj urah dela za računalnikom, je vredno pogledati tudi delovno okolje.

Vzrok ni nujno samo stol, saj na težave s hrbtom vplivajo številni dejavniki. Toda večurno vztrajanje v istem položaju lahko poveča obremenitve mišic in drugih struktur v predelu hrbta.

Zato pri izbiri ergonomskega pisarniškega stola ni pomembna samo mehka blazina ali oblika naslonjala. Pomembno je predvsem, da stol uporabniku omogoča prilagajanje in spreminjanje položaja.

2. Na stolu nenehno spreminjate položaj

Noga čez nogo. Nato druga noga. Premik naprej. Naslon nazaj. Blazina za hrbet. Nekaj minut pozneje spet nov položaj.

Nenehno prestavljanje na stolu pogosto razumemo kot nemirnost, v resnici pa telo med večurnim sedenjem naravno išče gibanje. In prav v tem je bistvo. Spreminjanje položaja samo po sebi ni težava.

Telo ni ustvarjeno za to, da bi osem ur vztrajalo v enem položaju. Namesto da bi gibanje med sedenjem poskušali preprečiti, ga lahko delovno mesto in stol omogočata. Na tej ideji temelji tudi koncept dinamičnega oziroma aktivnega sedenja.

3. Med sedenjem čutite mravljince ali otrplost nog

Mravljinci, otrplost ali občutek težkih nog po daljšem sedenju so lahko znak, da je čas za spremembo položaja in nekaj gibanja.

Pri dolgotrajnem sedenju je zato pomembno redno vstajanje. Noben pisarniški stol, ne glede na svojo ergonomijo ali ceno, ne more nadomestiti hoje in drugega gibanja.

Pomembna je tudi pravilna nastavitev višine sedeža. Stopala naj bodo stabilno podprta, položaj sedeža pa ne sme povzročati neprijetnega pritiska na zadnji del stegen.

Stol, ki omogoča drobne spremembe položaja med sedenjem, lahko dodatno pripomore k temu, da uporabnik ne ostane več ur povsem negiben.

4. Po delu imate napet vrat in ramena

Ob koncu delovnika so ramena skoraj pri ušesih, vrat pa otrdel? Razlog je lahko kombinacija položaja monitorja, mize, tipkovnice, naslonjal za roke in samega pisarniškega stola.

Če so naslonjala za roke previsoka ali prenizka, telo položaj pogosto nezavedno kompenzira. Podobno velja za naslonjalo za hrbet in višino sedeža. Pri kakovostnem ergonomskem pisarniškem stolu so zato možnosti prilagajanja pomembne. Stol se mora čim bolj prilagoditi uporabniku, ne uporabnik stolu.

5. Popoldne vam upadeta energija in koncentracija

Poznate občutek okoli druge ali tretje ure popoldne, ko je vedno težje ostati zbran? Vzrokov je lahko veliko, od spanja in prehrane do intenzivnosti dela. Svoje lahko prispeva tudi večurno sedenje brez premora.

Kratek sprehod, nekaj raztezanja ali že samo vstajanje od mize pogosto pomaga prekiniti monotonost položaja. Zato je pri sedečem delu smiselno razmišljati širše od samega stola: najboljša rešitev je kombinacija ergonomskega delovnega mesta, rednega gibanja in pogostega spreminjanja položaja.

6. Po delu za računalnikom se pojavljajo glavoboli

Glavobol po delovnem dnevu ima lahko številne vzroke, med drugim obremenitev oči, stres in napetost mišic vratu ter ramen.

Če se med delom glava ves čas pomika naprej proti monitorju, vratne mišice opravljajo več dela. Zato je pomembno, da je monitor pravilno postavljen, stol pa nastavljen tako, da omogoča udoben in podprt položaj. Če so glavoboli pogosti, močni ali se spreminjajo, pa jih seveda ni smiselno avtomatično pripisati pisarniškemu stolu.

7. Pisarniški stol je obrabljen ali ne nudi več ustrezne opore

Zadnji znak ni telesen, ampak ga lahko vidimo in slišimo. Stol škripa. Plinska vzmet počasi spušča sedež. Naslonjalo ne ostane več v nastavljenem položaju. Oblazinjenje je posedeno, mehanizem ima zračnost, kolesa pa se ne premikajo več gladko. Takrat ni več vprašanje samo udobje, ampak tudi to, ali stol še vedno opravlja svojo osnovno funkcijo.

Kakovosten pisarniški stol ima pri tem pomembno prednost. Posamezne obrabljene dele je mogoče zamenjati in s tem podaljšati njegovo življenjsko dobo.

Kaj je dinamično oziroma aktivno sedenje?

Dinamično oziroma aktivno sedenje pomeni način sedenja, pri katerem telo med sedenjem ni ves čas v enem samem, nespremenljivem položaju.

Večina klasičnih ergonomskih stolov uporabniku ponuja različne nastavitve – višino sedeža, nagib, ledveno oporo, naslonjala za roke in druge možnosti.

Dinamično sedenje problem obravnava nekoliko drugače: namesto iskanja enega idealnega položaja spodbuja drobne spremembe položaja med samim sedenjem.

Na tem principu že od leta 1999 temelji tudi zasnova stolov SpinaliS. Njihova posebnost je gibljiv sedež na vzmeti, ki se odziva na premike uporabnika. Ko se telo premakne, mu sedež sledi, uporabnik pa ves čas izvaja majhne prilagoditve položaja.

Pri aktivnem načinu sedenja uporabnik sedi bolj na sredini sedeža in telo sodeluje pri ohranjanju položaja. Ko želi počivati, se lahko pomakne nazaj in uporabi naslonjalo. Tudi v bolj sproščenem položaju sedež ostaja gibljiv, zato lahko uporabnik še vedno spreminja položaj.

Gre torej za kombinacijo opore klasičnega pisarniškega stola in možnosti gibanja, ki je pri običajnem fiksnem sedežu precej bolj omejena.

SpinaliS Hacker: ergonomski pisarniški stol za dolgotrajno sedenje

Med modeli SpinaliS je Hacker eden najbolj prepoznavnih pisarniških stolov in je namenjen predvsem ljudem, ki veliko časa preživijo za računalnikom – v pisarni ali doma.

Njegova ključna posebnost je gibljiv sedež na vzmeti, ki se odziva na premike uporabnika in omogoča dinamično sedenje. Sedež je nastavljiv po višini, naslonjalo pa je oblikovano tako, da podpira hrbet in se prilagaja položaju uporabnika. Po višini je mogoče prilagajati tudi naslonjalo in naslonjala za roke.

Naslonjalo iz zračne mreže je zasnovano za daljše sedenje, pri katerem je pomembno tudi zračenje hrbta. Pomembna razlika med stolom SpinaliS in klasičnim pisarniškim stolom tako ni samo v številu nastavitev, temveč predvsem v načinu delovanja sedeža.

Pri SpinaliS namreč cilj ni uporabnika zadržati v enem »pravilnem« položaju, ampak mu omogočiti, da se med sedenjem premika. Stoli SpinaliS imajo certifikate TÜV Austria in SIQ, tehnologija gibljivega sedeža pa je zaščitena s patentom.

Na dinamično sedenje se je treba tudi nekoliko navaditi. Uporabniki, ki so bili več let vajeni klasičnega fiksnega sedeža, lahko v prvih dneh bolj občutijo delo mišic in potrebujejo nekaj časa, da najdejo način sedenja, ki jim ustreza.

Prav zato je pri takšnem stolu preizkus pred dokončno odločitvijo še posebej smiseln. SpinaliS omogoča, da uporabnik po izbiri ustreznega modela stol 14 dni brezplačno preizkuša doma ali na delovnem mestu. Tako ga lahko preizkusi v okolju, kjer ga bo dejansko uporabljal, in ne samo nekaj minut v prodajnem salonu.

Kako pravilno sedeti za računalnikom?

Tudi najboljši ergonomski pisarniški stol ne more nadomestiti gibanja.

Pri večurnem delu za računalnikom je zato smiselno upoštevati nekaj preprostih pravil:

• višino stola prilagodite tako, da so stopala stabilno podprta;
• monitor postavite tako, da vam ni treba ves čas sklanjati glave;
• položaj tipkovnice in naslonjal za roke prilagodite tako, da ramena ostanejo sproščena;
• položaj med delom redno spreminjajte;
• vsaj enkrat na uro vstanite in naredite nekaj korakov;
• izkoristite telefonski klic ali krajši sestanek kot priložnost za gibanje.

Najpomembnejše pravilo pa je morda najpreprostejše. Najboljši položaj za sedenje je pogosto naslednji položaj. Telo potrebuje spremembe.

Zato sodobno ergonomsko delovno mesto ni zasnovano samo okoli vprašanja, kako uporabnika postaviti v »pravilen« položaj, ampak predvsem, kako mu omogočiti, da se skozi delovnik naravno premika.

Bolečina v križu, napet vrat ali nenehno iskanje udobnejšega položaja niso nujno posledica pisarniškega stola. So pa dober razlog, da preverimo celotno delovno mesto in se vprašamo, ali nam stol po več urah dela še vedno zagotavlja podporo in dovolj svobode za spreminjanje položaja.

Če ne, je morda čas, da preizkusimo drugačen način sedenja.

Pogosta vprašanja o ergonomskih pisarniških stolih

Kaj je ergonomski pisarniški stol?

Ergonomski pisarniški stol je zasnovan tako, da ga je mogoče prilagoditi uporabniku ter mu med delom zagotavlja ustrezno podporo in možnost spreminjanja položaja. Različni ergonomski stoli to rešujejo na različne načine. Pri stolih SpinaliS je posebnost gibljiv sedež, namenjen dinamičnemu oziroma aktivnemu sedenju.

Kakšen pisarniški stol izbrati za 8 ur dela za računalnikom?

Pri dolgotrajnem delu je pomembno, da stol omogoča ustrezno nastavitev višine, podporo hrbtu, udoben položaj rok in spreminjanje položaja med sedenjem. Pomembno je tudi, da stol pred nakupom preizkusimo, saj isti model in nastavitve ne ustrezajo vsakemu uporabniku.

Koliko ur sedenja na dan je priporočljivo?

Pri dolgotrajnem sedečem delu ni pomemben samo skupni čas sedenja, temveč tudi njegovo redno prekinjanje. NIJZ priporoča omejevanje sedentarnega vedenja in pogosto prekinjanje daljših obdobij sedenja z gibanjem.

Ali lahko ergonomski pisarniški stol pomaga pri bolečinah v hrbtu?

Ergonomski stol ni zdravljenje za bolečine v hrbtu in ne more nadomestiti rednega gibanja. Z ustrezno podporo, pravilnimi nastavitvami in možnostjo spreminjanja položaja pa lahko pripomore k udobnejšemu sedenju in zmanjšanju nekaterih obremenitev, povezanih z dolgotrajnim sedečim delom.

Kaj je aktivno oziroma dinamično sedenje?

Pri dinamičnem oziroma aktivnem sedenju telo med sedenjem ni ves čas v enem položaju. Sedež omogoča drobne premike, uporabnik pa svoj položaj med delom spreminja. Pri stolih SpinaliS to omogoča značilen gibljiv sedež na vzmeti.

Za koga je SpinaliS Hacker primeren?

Hacker je namenjen predvsem uporabnikom, ki veliko časa preživijo za računalnikom, na primer pisarniškim delavcem, programerjem, oblikovalcem in drugim uporabnikom domačih ali profesionalnih delovnih postaj.

Ali se je treba na dinamično sedenje navaditi?

Da. Ob prehodu s klasičnega fiksnega sedeža lahko uporabnik potrebuje nekaj časa, da se privadi na gibljiv sedež in drugačen način sedenja. Zato je priporočljivo čas aktivnega sedenja sprva povečevati postopoma.

Ali lahko SpinaliS Hacker pred nakupom preizkusim?

Da. SpinaliS omogoča brezplačen 14-dnevni preizkus izbranega stola doma ali na delovnem mestu. To uporabniku omogoči, da stol preizkusi pri svojem običajnem načinu dela in ugotovi, ali mu dinamično sedenje ustreza.