3D tiskalniki ponujajo številne rešitve

Prednost 3D tiskanja je v neposredni izdelavi izdelkov iz CAD modela, brez uporabe kalupov ali orodij. Gre namreč za aditivni postopek, pri katerem se nalagajo zaporedne plasti materiala. Na takšen način lahko najhitreje in cenovno najbolj ugodno pridete do fizičnih modelov. Pri 3D tiskanju je odpadnega materiala zaradi nalaganja (namesto odvzemanja) bistveno manj.

Najbolj koristne značilnosti 3D tiskanja:

• kratek čas izdelave in nizki stroški pri razvijanju določene ideje,
• odpravljanje napak v zgodnjih fazah razvoja izdelka,
• preverjanje dimenzijske ustreznosti, oblike, funkcionalnosti in ergonomije,
• optimizacija izdelka pred izdelavo orodja.

Katere materiale pa lahko tiskamo?

3D tiskalnik lahko uporablja veliko različnih materialov, kot so plastika, prah, smola, poliuretanski materiali in kovine, izbira pa je odvisna od zmogljivosti, volumna in tipa 3D tiskalnika. Materiali se tako po plasteh nanašajo na različne načine.

Pogoste tehnologije 3D tiskanja:

• FFF (Fused Filament Fabrication),
• fotopolimerizacija (SLA, DLP),
• laserska tehnologija (SLS, SLM),
• MJ (Material Jetting),
• DED (Direct Energy Deposition),
• LOM (Laminated Object Manufacturing).

FFF

Najbolj razširjena metoda za široko paleto uporabnikov. 3D tiskalnik v ekstruder vleče filament, kjer ga topi in preko šobe nanaša na delovno površino. Tam se ohladi in strdi. S programiranimi in preciznimi premiki glave tako nastane končni izdelek.

Fotopolimerizacija

Najbolj pogosti sta DLP (Digital Light Processing) in SLA (Stereolithography), ki je prva v zgodovini. SLA je nekoliko natančnejša metoda, ki z uporabo laserja deluje bolj točkovno, zato je primerna za izdelavo manjših kosov. Vir svetlobe s pomočjo ogledal na X in Y osi prodre skozi posodo s smolo, ki jo selektivno strjuje po plasteh. DLP tehnologija 3D tiskanja pa uporablja projektor s širšim snopom svetlobe. Kos je sicer izdelan hitreje, vendar ne s tolikšno natančnostjo, zato se metoda uporablja za izdelavo večjih kosov. Obe tehnologiji sta pogosto uporabljeni v zobozdravstvu in zlatarstvu.

Laserska tehnologija

Za “gradbeni” material uporablja prah, ki ga laser nanaša po posameznih slojih. Ob izpostavljenosti snopu se temperatura prahu dvigne nad temperaturo kristalizacije, kar spoji sloje. Laserski tehnologiji sta dve, in sicer SLS (Selective Laser Sintering), ki je namenjena tiskanju plastičnih kosov in SLM (Selective Laser Melting), ki omogoča 3D tisk kovinskih kosov.

MJ

Deluje na podoben način kot standardni brizgalni tiskalnik, le da se namesto ene plasti naenkrat, nanaša več slojev hkrati, ki jih sproti utrjuje UV svetloba. Postopek je tako ob enaki kvaliteti izdelka hitrejši.

DED

Namenjena je izdelavi kovinskih izdelkov, pri čemer gre za navarjanje materiala. Metoda je še posebej primerna za popravilo obstoječih kosov ter izboljšanje mehanskih in funkcionalnih lastnosti. Za dosego natančnejše površine lahko tiskane kose naknadno obdelamo tudi s klasičnimi metodami. S kombinacijo močno znižamo stroške in proizvedemo precej manj odpadnega materiala.

LOM

Kratica pomeni nalaganje materiala v laminiranih plasteh. Slednje se napnejo čez predhodni sloj, kjer se s folijo in grelnim valjem, ki pritisne nanje, zlepijo med seboj. Dokončna in bolj gladka površina se doseže z lasersko obdelavo. Prednost tehnologije je v hitrosti izdelave, težje pa je izdelati zelo tanke stene modela.

Različne tehnologije 3D tiskanja za različne potrebe

Vse naštete tehnologije 3D tiskanja znotraj svojih omejitev ponujajo širok spekter možnosti naprednih rešitev. Tehnologija 3D tiskanja se zelo hitro razvija in uporabnikom omogoča učinkovite rešitve.

Vas zanima še kakšna podrobnost? Obiščite spletno stran www.3way.si. (P.R.)