Souporaba elektrike: nova možnost za lastnike sončnih elektrarn ni pot do brezplačnega »štroma«

Z julijem 2026 bomo dobili nov sistem za souporabo električne energije, nov obračunski model, ki uporabnikom omogoča, da si med seboj delijo električno energijo iz obnovljivih virov. Gre predvsem za možnost, da lastnik proizvodne naprave, na primer sončne elektrarne, presežke elektrike, ki jih ne porabi sam in jih odda v omrežje, obračunsko prenese na drugega uporabnika kjerkoli v Sloveniji. Ta uporabnik se v sistemu imenuje oddajnik, prejemnik pa je tisti, ki prejme dogovorjeni delež te energije. Registracije souporabe so že aktivne prek portala Moj elektro, izvajanje souporabe pa naj bi se začelo julija 2026.

Souporaba prvič odpira bolj neposredno možnost dogovarjanja o rabi presežkov obnovljive električne energije zunaj klasičnega razmerja med odjemalcem in dobaviteljem. Hkrati pa ni nadomestek za omrežje, ni enaka letnemu net meteringu in ne pomeni, da bo elektrika fizično tekla od ene hiše do druge. Gre za administrativni oziroma obračunski prenos energije med merilnimi mesti, ki se pozna pri obračunu električne energije.

Kaj souporaba elektrike sploh pomeni?

Souporaba električne energije pomeni, da si uporabniki med seboj delijo električno energijo iz obnovljivih virov. Najpogostejši primer bo verjetno lastnik sončne elektrarne, ki ima v določenem trenutku več proizvodnje, kot je porabi v svojem gospodinjstvu, podjetju ali kmetijskem gospodarstvu. Ta presežek odda v omrežje, nato pa se dogovorjeni delež te oddane energije v obračunu pripiše prejemniku.

Souporaba ne pomeni postavitve zasebnega kabla med dvema uporabnikoma. Elektrika se po fizikalnih zakonih še vedno pretaka po elektroenergetskem omrežju, obračunsko pa se del oddane energije pripiše drugemu uporabniku. Zato ni nujno, da sta oddajnik in prejemnik soseda, v isti občini ali celo v isti regiji. Oddajnik lahko del energije odstopi prejemniku kjerkoli na območju Republike Slovenije.

Nov sistem razširja možnosti za upravljanje električne energije. Lastnik sončne elektrarne lahko del presežkov nameni sorodniku v drugem kraju, drugi nepremičnini, delavnici, manjšemu poslovnemu odjemalcu ali drugemu uporabniku, s katerim sklene dogovor. Ključno pa je, da morajo biti izpolnjeni tehnični in administrativni pogoji, zlasti ustrezno merjenje v 15-minutnih intervalih ter registracija souporabe prek predvidenih informacijskih sistemov.

Oddajnik, prejemnik in organizator, kakšne so njihove vloge in odgovornosti?

V sistemu souporabe se pojavlja več izrazov, ki jih moramo jasno razumeti. Oddajnik je uporabnik, ki ima proizvodno napravo na obnovljive vire energije in del oddane energije nameni v souporabo. Prejemnik je uporabnik, ki to energijo prejme v obračunskem smislu in jo lahko porabi za znižanje postavke električne energije na računu. Organizator souporabe pa je tretja oseba, ki lahko pomaga pri organizaciji, pripravi postopkov ali izvedbi registracije, vendar ni nujno, da je vključena v vsak dogovor.

Elektro Ljubljana v pojasnilih navaja, da je oddajnik tisti, ki oddaja energijo iz proizvodne naprave na obnovljive vire energije, prejemnik pa tisti, ki energijo prejema iz souporabe. Organizator je tretja oseba, ki souporabo organizira in ni v vlogi oddajnika ali prejemnika.

Razdelitev vlog je pomembna, ker se odgovornosti med udeleženci razlikujejo. Oddajnik in prejemnik se dogovorita o deležu energije in morebitni ceni. Distribucijski operater skrbi za tehnično-podatkovni del, dobavitelj pa mora pravilno upoštevati souporabo pri obračunu. Organizator, če obstaja, lahko pomaga pri usklajevanju, vendar pogodbeni in ekonomski dogovor ostaja predvsem stvar udeležencev.

Kako deluje 15-minutni obračunski interval?

Eden najpomembnejših elementov souporabe je 15-minutni obračunski interval. To pomeni, da se proizvodnja, oddajanje v omrežje, poraba in pripadajoči delež souporabe obravnavajo v četrturnih časovnih enotah. Oddajnik in prejemnik se vnaprej dogovorita, kolikšen delež v omrežje oddane električne energije bo v vsakem 15-minutnem intervalu pripadel prejemniku. Ta delež je enak za vse 15-minutne intervale, spreminjati pa ga je mogoče mesečno prek portala Moj elektro.

To je bistvena razlika v primerjavi z letnim net meteringom, pri katerem se prevzeta in oddana energija obračunavata na letni ravni. Pri souporabi ni dovolj, da ima oddajnik presežek na letni ali mesečni ravni. Pomembno je, ali ima presežek v konkretnem 15-minutnem intervalu in ali prejemnik v istem intervalu porablja elektriko. Če oddajnik v določenem intervalu nima presežka, prejemnik iz souporabe ne prejme ničesar. Če pa prejemnik v tem intervalu ne porabi vse energije, ki bi mu pripadala, neporabljena energija pripade njegovemu dobavitelju.

Ta časovna usklajenost bo odločala o tem, komu se bo souporaba najbolj izplačala. Prejemnik z večjo dnevno porabo, na primer manjše podjetje, pisarna, delavnica, trgovina, hladilni sistem ali gospodinjstvo s toplotno črpalko in pametnim upravljanjem porabe, bo lahko lažje izkoristil sončne viške, ki nastajajo podnevi. Uporabnik z večino porabe zvečer ali ponoči bo imel od souporabe manj koristi, razen če ima tudi hranilnik ali lahko porabo prestavi v čas proizvodnje.

Kakšen bo vpliv na račun?

Souporaba lahko prejemniku zniža strošek električne energije, vendar ne vseh postavk na računu. SODO (to ni dobavitelj elektrike, kot so na primer različni trgovci z električno energijo, ampak upravljavec distribucijskega omrežja) navaja, da se souporaba v obračunih poračuna samo pri postavki za električno energijo in ne vpliva na postavko omrežnine.

To pomeni, da učinek souporabe ne bo enak odstotku celotnega računa. Račun za elektriko namreč ni sestavljen samo iz cene energije. Vključuje tudi omrežnino, prispevke, trošarino, DDV in druge regulirane postavke. Omrežnina je plačilo za uporabo elektroenergetskega omrežja, torej za prenos in distribucijo električne energije do uporabnika. Agencija za energijo je akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine sprejela novembra 2022, pravno veljaven pa je akt, objavljen v Uradnem listu.

Če prejemnik prek souporabe prejme del električne energije po nižji dogovorjeni ceni, se mu lahko zmanjša strošek energije kot tržne postavke. Vendar bo še vedno plačal omrežnino in druge dajatve po veljavnih pravilih. Zato bo dejanski prihranek odvisen od količine v souporabi prejete in porabljene energije, časovne usklajenosti porabe, dogovorjene cene med oddajnikom in prejemnikom ter strukture računa.

Cena je stvar dogovora med uporabniki

Cena električne energije v souporabi ni določena administrativno. Oddajnik in prejemnik se lahko dogovorita, ali bo cena energije simbolična, brezplačna ali vnaprej dogovorjena. ELES izrecno navaja, da je dogovor o ceni odvisen od oddajnika in prejemnika ter da distribucijski operater ne posega v tržna ali pogodbena razmerja med uporabniki in dobavitelji.

To odpira veliko možnosti za fleksibilnost, vendar zahteva tudi odgovornost. Pogodba oziroma sporazum o souporabi bi moral jasno določiti delež energije, ceno, obdobje trajanja, način spremembe dogovora, ravnanje ob neporabljeni energiji, morebitno vlogo organizatorja in obveznosti obeh strani. ELES je po navedbah Žurnala24 pojasnil, da naj bi Agencija za energijo pripravila in objavila vzorce pogodb s poštenimi in preglednimi pogoji za sporazume o souporabi.

Za gospodinjstva, ki energijo delijo z družinskim članom, bo cena morda simbolična ali ničelna. Pri poslovnih dogovorih pa bo cena ključnega pomena. Prejemnik bo moral oceniti, ali je energija iz souporabe cenejša od energije pri dobavitelju, oddajnik pa, ali mu je tak dogovor ugodnejši od obstoječega obračuna oddane energije oziroma od tega, da presežki ostanejo neizkoriščeni.

Kdo lahko sodeluje?

V vlogi prejemnika lahko sodeluje širok krog končnih odjemalcev, priključenih na omrežje v Sloveniji, vendar obstajajo izjeme. SODO navaja, da lahko kot prejemnik sodeluje kdorkoli, izjema pa so velike družbe in družbe, pri katerih bi souporaba pomenila gospodarsko dejavnost.

Pomembna omejitev velja tudi za uporabnike v sistemu letnega net meteringa. Tisti, ki so vključeni v sistem samooskrbe z letnim netiranjem, lahko pri souporabi sodelujejo samo kot oddajniki, ne pa kot prejemniki.

To je za številne lastnike starejših samooskrbnih sončnih elektrarn zelo pomembno. Če imajo na letni ravni presežke, ki jih ne uspejo porabiti oziroma poračunati, lahko souporaba postane način, kako del teh presežkov nameniti drugemu uporabniku. Vendar se energija, oddana v souporabo, odšteva od njihove oddaje v omrežje, zato morajo dobro preveriti, ali se jim takšna ureditev glede na njihov obstoječi obračun dejansko izplača. ELES je pojasnil, da je souporaba lahko smiselna za lastnike malih samooskrbnih sončnih elektrarn v shemi letnih neto meritev, ki imajo na letni ravni viške proizvodnje, ki jih ne uspejo kompenzirati s porabo iz omrežja in jih posledično brezplačno oddajajo dobaviteljem.

Registracija prek portala Moj elektro

Souporaba se registrira elektronsko prek portala Moj elektro. Registracijo lahko izvede oddajnik ali po pooblastilu oddajnika in prejemnika organizator souporabe. Če želi uporabnik začeti souporabo s prvim dnem naslednjega meseca, mora biti zahtevek oddan do 10. dne v tekočem mesecu. Zahtevek morata potrditi tako oddajnik kot prejemnik.

Pred uspešno registracijo elektrooperater preveri osnovne pogoje. Med njimi so na primer, da prejemnik nima letnega net meteringa, da so na odjemnih mestih nameščeni ustrezni števci za evidentiranje 15-minutne porabe in da ima oddajnik proizvodno napravo iz obnovljivih virov.

To pomeni, da samo zasebni dogovor med dvema osebama ne bo zadostoval. Souporaba mora biti tudi tehnično in administrativno evidentirana, saj morajo podatke dobiti distribucijski operater, dobavitelji in drugi udeleženci, ki izvajajo obračun.

Vloga dobavitelja in distribucijskega operaterja

Pri souporabi se lahko hitro pojavi vprašanje, ali uporabnik še vedno potrebuje dobavitelja električne energije. Odgovor je da. Souporaba ne nadomesti pogodbe z dobaviteljem, saj prejemnik še vedno prejema elektriko iz omrežja in za del porabe, ki ni pokrit s souporabo, potrebuje dobavo po običajnih pogojih.

Komu se bo souporaba električne energije najbolj splačala?

Souporaba se ne bo samodejno splačala vsakomur. Najbolj smiselna bo tam, kjer se proizvodni viški oddajnika in poraba prejemnika časovno dobro ujemajo. Sončne elektrarne praviloma proizvajajo največ sredi dneva, zato bodo souporabo najlažje izkoristili prejemniki, ki imajo največjo porabo v dopoldanskem in popoldanskem času. To so lahko gospodinjstva z delom od doma, toplotno črpalko ali električnim vozilom, še bolj pa manjši poslovni odjemalci z dnevnim obratovalnim ritmom.

Za oddajnika bo souporaba zanimiva predvsem, če ima presežke, ki jih sam ne more koristno uporabiti. Če ima gospodinjstvo sončno elektrarno, dobro prilagojeno lastni porabi, in zelo malo presežkov, bo možnosti za souporabo malo. Če pa elektrarna redno proizvaja več, kot oddajnik porabi, lahko dogovor s prejemnikom poveča vrednost te energije.

Hranilniki, najemniki in več merilnih mest

Souporaba je lahko zanimiva tudi v povezavi s hranilniki električne energije, vendar pravila niso enaka za vse vloge. Elektro Ljubljana navaja, da lahko uporabnik s hranilnikom sodeluje kot prejemnik električne energije, prejemnik pa ne more biti hkrati oddajnik v souporabi.

Souporaba je mogoča tudi med dvema merilnima mestoma, ki pripadata isti osebi, če so izpolnjeni pogoji. ELES je kot primer navedel tudi oddajo energije iz gospodinjstva v delavnico, pri čemer moramo upoštevati pogoj, da je na merilnem mestu, ki oddaja, nameščena proizvodna naprava.

Sodelujejo lahko tudi najemniki, če so na merilnem mestu evidentirani kot plačniki električne energije.

Ni bližnjica do brezplačnega »štroma«

Souporaba električne energije je predvsem odgovor na vprašanje, kam z odvečno energijo, ki jo ustvarjajo lastniki sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov. Kot že rečeno, souporaba ne bo čudežno prepolovila mesečnega računa, je pa zagotovo zanimiva možnost za še bolj samostojno upravljanje lastne električne energije. Zagotovo pa ni bližnjica do brezplačne elektrike.