Zakaj ljudje še vedno občutijo bolečine v vratu?

Številne obremenitve med delom za računalnikom ne nastanejo zaradi sedenja, ampak zaradi načina dela.

Mi rešujemo prav ta del. Tam, kjer se ergonomija v resnici začne.

Tudi pri dobro zasnovanih delovnih mestih nelagodje pogosto ostaja.

Veliko ljudi misli, da je stoječe delo samo po sebi bolj zdravo.

Raziskave pa kažejo, da obremenitve vratu ostajajo enake – ne glede na položaj. Ključno je, kako je delo nad mizo organizirano.

Težava pogosto ni v sedenju. Težava je v ponavljanju

Med delom telesa ne obremenjuje samo stol ali miza. Obremenitev pogosto nastane zaradi majhnih prilagoditev, ki jih ponavljamo znova in znova.

Kar je enkrat neškodljivo, postane problem, ko se ponovi sto in več krat na dan.

Zato težava pogosto ostane – tudi pri dobro nastavljenem delovnem mestu.

Trije nivoji ergonomije

V praksi se vedno znova pokaže, da obstajajo trije nivoji ergonomije.

Ko nelagodje ne ustavi dela – ampak zmanjša učinkovitost

Ljudje pogosto nadaljujejo z delom kljub napetosti ali utrujenosti.

A skozi čas:

• koncentracija pade
• gibanje postane manj učinkovito
• obremenitev narašča

Ergonomija ni samo vprašanje zdravja.
Je tudi vprašanje produktivnosti.

Kaj se zgodi, če spremenimo položaj dela?

Delovno mesto se mora prilagoditi človeku – ne obratno.

Majhne spremembe v postavitvi naredijo veliko razliko

• tipkovnica bližje telesu, v višini pogleda
• dokumenti v višini pogleda
• manj potrebe po sklanjanju

Kako poravnati vrat ob pogledu na tipkovnico?

Kako to prenesti v prakso

V večini primerov ta načela podpre strukturirana ergonomska postavitev delovnega mesta.

Čeprav se načela zdijo preprosta, jih v praksi pogosto spregledamo.

Veliko ljudi se začne z ergonomijo ukvarjati šele takrat, ko se pojavijo prve težave. Napetost v vratu, bolečine v ramenih ali utrujenost po nekaj urah dela običajno pripišemo stolu, višini mize ali premalo gibanja. Zato veliko ljudi naredi logičen korak – zamenjajo stol, prilagodijo višino monitorja ali poskusijo delati stoje.

Pa vendar težava pogosto ostane.

Razlog je preprost. Problem ni vedno v tem, kako sedimo, temveč v tem, kako delamo.

Med delom se pogled nenehno premika med zaslonom, tipkovnico in dokumenti. Vsakič, ko pogledamo navzdol, se glava rahlo premakne naprej. To je povsem naravno. Težava ni v enem samem gibu, temveč v tem, da se isti gib ponavlja več deset ali celo več sto krat na dan.

Na začetku delovnega dne večina ljudi sedi precej pokončno. Hrbet je naslonjen, ramena so sproščena, glava je v nevtralnem položaju. Ko pa se delo začne, se položaj postopoma spreminja. Pogled gre na zaslon, nato na tipkovnico, nato na dokument. Telo se prilagaja nalogi, ne pa ergonomskim priporočilom.

Po eni uri se drža pogosto nekoliko spremeni. Po dveh ali treh urah pa veliko ljudi sedi povsem drugače kot na začetku, čeprav tega sploh ne opazijo.

Prav zato ergonomije ne moremo razumeti zgolj kot vprašanje stola. Stol je pomemben, vendar predstavlja le en del celotnega sistema. Če položaj tipkovnice, dokumentov in pogleda zahteva stalno sklanjanje ali seganje naprej, bo telo temu sledilo ne glede na kakovost stola.

Pogosta zmota je tudi prepričanje, da je stoječe delo samo po sebi rešitev. Raziskave kažejo, da se obremenitve vratu lahko pojavljajo tako v sedečem kot v stoječem položaju. Ključno vprašanje ni, ali sedimo ali stojimo, temveč kako je organizirano delo nad mizo.

Posebej pomembna je usklajenost treh elementov: pogleda, rok in delovnih pripomočkov. Če moramo pogosto obračati glavo, premikati pogled med različnimi višinami ali segati proti tipkovnici, telo porablja dodatno energijo za prilagajanje. Posledica so utrujenost, napetost in zmanjšana učinkovitost.

Zato dobra ergonomija ni stvar enega izdelka. Gre za usklajen sistem, v katerem se stol, delovna površina in položaj pogleda medsebojno dopolnjujejo.

Ko zmanjšamo potrebo po nepotrebnih gibih in prilagoditvah, lahko telo dlje časa ohranja stabilnejši položaj. To ne pomeni popolne drže ali popolne nepremičnosti. Pomeni predvsem manj napora za enako količino dela.

Bolečine v vratu pri delu za računalnikom zato niso nujno posledica slabega stola ali slabe drže. Pogosto so rezultat načina dela in organizacije delovnega mesta.

Ko začnemo ergonomijo razumeti kot sistem, postane tudi rešitev bolj logična.

Ergonomija ni izdelek. Je sistem

Več informacij o ergonomiji delovnega mesta in brezplačno strokovno svetovanje:
www.ergonomske-resitve.eu