Recenzija: Ghost of a Tale – mala RPG mojstrovina

Nikakršno presenečenje ni, če za Ghost of a Tale slišite prvič, saj se je igra po lanskem izidu za PC zdaj popolnoma neopazno prikradla še v ponudbo digitalnih trgovin konzol PlayStation 4 in Xbox One. Kar je škoda, saj gre za izkušnjo, ki že na prvi pogled pritegne pozornost s svojo prikupno drugačnostjo – če le med vrsto neizstopajočih “indie” naslovov nekako naletite na njene slike ali video napovednik.

Tiho kot miška
Je pa treba priznati, da njen nepompozen prihod vsaj sovpada s konceptom in vsebino. Gre namreč za tipičnega predstavnika tiholaznih iger, ki pa je postavljen v vse prej kot tipičen domišljijski svet. V ospredju srednjeveške pripovedke je namreč mišek po imenu Tilo, ki svojo pustolovščino prične s pobegom iz strogo varovane ječe in jo nadaljuje z iskanjem pogrešane žene Merre. Toda naj vas prikupen protagonist in na videz radostna zgodba o reševanju dame v stiski ne zavedeta. Ghost of a Tale še zdaleč ni namenjena najmlajšim, saj gre za težavno in mestoma naravnost srhljivo akcijsko pustolovščino z RPG sistemom, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti.

Živalski Souls
Da imamo opraviti s kar konkretnim igranjem vlog, nas hitro opozori obsežen inventar in vrsta drobnarij, ki jih Tilo lahko pospravi vanj za kasnejšo uporabo. Začne se s kosi hrane, s katerimi si obnovi zdravje, kmalu pa se kolekciji pridružijo še oblačila, zapiski in raznorazni predmeti za barantanje s trgovci. Pri tem velja omeniti, da se med brskanjem po inventarju čas ne ustavi, zato je vedno pametno preveriti, da v bližini ni nobenega nepridiprava.

Dovršena mišolovka
Glavna nadloga, ki malemu junaku stoji na poti, so stražarji – s sulicami oborožene podgane, ki ga v večna lovišča pošljejo z le nekaj vbodi. Ker pa je Tilo po poklicu potujoči glasbenik in ne morilec, lahko nasprotnike le začasno onesposobi s steklenicami in podobnimi predmeti. Ključnega pomena je torej previdno stopicljanje mimo stražarjev in uporaba skrinj, omaric, sodov ter košar, ki obenem služijo kot skrivališča in kot točke za shranjevanje položaja. V najslabšem primeru pa se mišji trubadur lahko požene v beg po vseh štirih in z malo spretnosti ubeži čuvajem, ki sicer niso ravno najbolj inteligentni.

“One-man band”
Čeprav gre za neodvisni izdelek, ustvarjen s pogonom Unity, igra nikoli ne daje občutka cenenosti. V tem pogledu pravzaprav precej spominja na Hellblade: Senua’s Sacrifice, ki je za podobno ceno prav tako ponudil vizualno in zvočno osupljivo izkušnjo. Poudariti pa moramo dejstvo, da je Ghost of a Tale skoraj v celoti izdelal Lionel “Seith” Gallat, dolgoletni animator za DreamWorks in Universal Pictures. Število podrobnosti, ki jih je Lionel z minimalno pomočjo kolegov vključil v igro, je tako naravnost osupljivo in le sprašujemo se lahko, koliko neprespanih noči je vložil v njen razvoj. Tehnično plat trenutno slabita le nagajiva kamera in klavrna optimiziranost, saj so padci sličic na sekundo pogosto prisotni.

Nizkocenovni potep v srednji vek

Ghost of a Tale ni brez napak, a je za slabih 25 € posrečena basen, v kateri bodo uživali zlasti ljubitelji zahtevnejših izkušenj, ki igralca ne vodijo za roko. Predvsem pa gre za občudovanja vreden dosežek, če pomislimo, da za njem stoji en sam ustvarjalec, ki poprej ni imel nikakršnih izkušenj z razvojem videoiger.

Povzetek:

+ domiseln koncept
+ očarljiv protagonist
+ privlačna grafika

+ duhoviti dialogi
+ cenovna dostopnost

– padci sličic na sekundo

– včasih nejasni cilji

Ocena: 8/10