NT konferenca 2026: kako iz umetne inteligence ustvariti resnično poslovno vrednost

V svojem uvodnem predavanju je švedski novinar, avtor in govorec Andreas Ekström občinstvu predstavil pojem »organska inteligenca« kot protiutež umetni inteligenci. Opozoril je, da nove tehnologije ocenjujemo prehitro in zato pogosto napačno ter da tehnologija ni nevtralna: umetna inteligenca nima lastne etike, temveč zgolj navodila svojih lastnikov, zaradi česar se bolj kot same tehnologije boji koncentracije moči v rokah tistih, ki jo upravljajo. Poslovnim vodjem je svetoval, naj začnejo z najbolj rutinskimi nalogami, da uvajanja umetne inteligence ne prepustijo le mladim navdušencem, temveč najbolj izkušenim in vplivnim ljudem v organizaciji, ekipam pa pustijo prostor za iskren pogovor o izkušnjah.

Charles Calestroupat, podpredsednik Microsofta za južno Evropo, je v svojem predavanju govoril o tem, kako lahko organizacije preidejo iz faze eksperimentiranja z umetno inteligenco v prebojno preobrazbo (»frontier transformation«). V predstavitvi se je posebej dotaknil tudi slovenskih podjetij: »Za slovenska podjetja umetna inteligenca pomeni rast, boljšo izkušnjo zaposlenih, večjo vključenost uporabnikov, pametnejše procese in hitrejše inovacije. Vendar resnična prednost ne izhaja zgolj iz tehnologije, temveč iz povezovanja človeškega strokovnega znanja in presoje z umetno inteligenco ter iz gradnje organizacij, ki se nenehno učijo in prilagajajo. Slovenija ima talent, podjetniško zmogljivost in ekosistem, da ta prehod spremeni v trajno konkurenčno prednost,« je zaključil Calestroupat.

Ali organizacije resnično ustvarjajo donos z umetno inteligenco?

Na okrogli mizi Are Organizations really seeing a Return on their AI Investments se je moderator Daniel Fazlić pogovarjal z Yanno Andronopoulou, direktorico za Grčijo, Ciper, Malto in regijo Adriatics pri Microsoftu, Georgeom Georgiopoulosom, glavnim komercialnim direktorjem podjetja Satori Analytics, Davidom Vidmarjem, direktorjem prodaje za IT in korporativni segment v družbi Gen-I, ter Davidom Rozmanom, partnerjem v podjetju BizIT. Razpravljavci so se strinjali, da so podjetja razdeljena na tista, ki še vedno eksperimentirajo z umetno inteligenco, in tista, ki tehnologijo uporabljajo za prenovo procesov ter ustvarjanje vrednosti, ki je vidna tudi v poslovnih rezultatih. Andronopoulou je kot primer navedla Microsoftovo podporo uporabnikom, kjer se zdaj 31 odstotkov primerov reši že ob prvem klicu, Georgiopoulos pa je izpostavil tri kriterije za oceno projekta umetne inteligence: merljivo vrednost, čas do doseganja te vrednosti ter pripravljenost podatkov, tehnologije in ljudi na umetno inteligenco.

Rozman je poudaril, da podjetja pogosto zamenjujejo uvajanje orodij z dejansko poslovno vrednostjo ter da bi se namesto vprašanja »kje uporabiti umetno inteligenco« morali vprašati »kje ljudje izgubijo največ časa«. Vidmar je izpostavil, da je uvajanje umetne inteligence prednostna naloga, vendar samo deljenje licenc za orodja umetne inteligence ni dovolj. Yanna Andronopolou je poudarila: »Že 32 let smo del slovenske zgodbe in skupaj s svojimi partnerji predano sodelujemo pri preobrazbi države z umetno inteligenco: razvoju bolje usposobljene delovne sile, krepitvi javnih storitev ter podpori skupnostim in podjetjem vseh velikosti, da bi Slovenija postala odpornejša in konkurenčnejša v digitalnem gospodarstvu. Microsoft ima pomembno vlogo povezovalca tega ekosistema.«

Umetna inteligenca v regiji: kaj se lahko naučimo drug od drugega

Na panelu AI Across Adriatic: What can we learn from each other se je Dragan Petric, izvršni urednik revije BUG, pogovarjal z Damirjem Dizdarevićem (Logosoft, BiH), Joškom Mrndžeom (nekdanji direktor Google Adriatic, Hrvaška), Milošem Đurkovićem (Amrop/Metadriven, Srbija) in Andražem Logarjem (Slovenski tehnološki forum, Slovenija). Panelisti so se strinjali, da regija precej zaostaja pri dejanski uporabi umetne inteligence v poslovanju, čeprav jo številni vsakodnevno uporabljajo kot osebno orodje. 

Dizdarević je navedel, da je po raziskavi OECD-ja za Zahodni Balkan približno 50 % podjetij preizkusilo umetno inteligenco, vendar jo je v poslovne procese vključilo le 8 %, pri čemer ima regija priložnost, da »preskoči« vmesne faze razvoja, če najprej zgradi kulturo sprejemanja novih tehnologij. Đurković je poudaril, da razlike ne obstajajo med državami, temveč med ljudmi in panogami, pri čemer je navedel primer srbskih bank, ki umetno inteligenco že uporabljajo za odpiranje računov in odobravanje kreditov. Logar je sklenil, da podjetja v regiji uspevajo ustvarjati izdelke in delovna mesta kljub omejitvam okolja.

Panelisti so se strinjali, da regija zaostaja pri uporabi umetne inteligence, ne pa pri znanju ali infrastrukturi. Veliko se lahko naučimo drug od drugega z izmenjavo primerov dobrih praks iz sektorjev, ki so pri uvajanju umetne inteligence že napredovali, kot sta bančništvo in tehnologija, ter s spodbujanjem medsebojnega sodelovanja.

NT konferenca se nadaljuje do 23. septembra s tehnološkim programom v petih vsebinskih sklopih.