Noctua napoveduje revolucionarno vodno hlajenje
Avstrijsko podjetje Noctua znova dokazuje, da pri razvoju hladilnih sistemov za računalniške komponente ne sledi ustaljenim smernicam. Namesto klasičnih zaprtih vodnih krogov preizkuša povsem drugačen pristop, imenovan termosiphon. Gre za pasivni sistem prenosa toplote, ki deluje brez mehanskih gibljivih delov in brez črpalke.
Namesto potiskanja tekočine skozi cevi termosifon izkorišča naravne fizikalne procese. Sistem temelji na dvofaznem krogu: toplota procesorja v izparevalni enoti tekočino pretvori v paro, ta pa se samodejno dvigne do zgornjega kondenzatorja. Ta vizualno spominja na radiator, vendar je njegova naloga izključno kondenzacija pare nazaj v tekočino, ki nato zaradi gravitacije steče navzdol. Ventilatorji NF‑A12x25 G2 morajo biti ves čas aktivni, saj se brez zadostnega pretoka zraka skozi mikrokanale in rebra proces prenosa toplote takoj ustavi.
Zmogljivost prototipa je bila v preizkusih ob procesorju Ryzen 9 9950X3D primerljiva z uveljavljenim hladilnikom NC‑LC1, naprava pa se uspešno spopada tudi z obremenitvami nad 250 W. Ker sistem ne uporablja mehanske črpalke, je delovanje povsem tiho in brez vibracij, kar odpravlja eno najpogostejših točk okvar pri klasičnih vodnih hladilnikih. Edini dejavnik tveganja ostaja postopna permeacija zraka skozi cevi, vendar Noctua kljub temu cilja na vsaj deset let delovanja brez opazne izgube učinkovitosti.
Inženirji so morali rešiti tudi pomemben fizikalni izziv. Pri visokih toplotnih obremenitvah se lahko na površini izparevalne enote pojavi parni mehur oziroma Leidenfrostov učinek, ki deluje kot izolator in preprečuje hlajenje vročih točk. Težavo odpravljajo s posebno sintrano bakreno mikro‑plastjo ter prilagojenim kroženjem tekočine.
Prva komercialna različica bo na voljo v velikosti 360 mm, zelo verjetna pa je tudi izdaja 420‑milimetrskega modela. Razvoj manjše 240‑milimetrske izvedbe predstavlja večji izziv, saj je sistem močno odvisen od gravitacijske orientacije, kar v kompaktnih ohišjih otežuje pravilno namestitev.
Ker gre za povsem novo tehnologijo, so stroški razvoja višji. Končna cena bo zato opazno nad modelom NC‑LC1 (okoli 230 €), vendar po zagotovilih proizvajalca ne bo presegla 460 €. Začetek prodaje je predviden v tretjem četrtletju leta 2027.
Prijavi napako v članku





























