Kako zgraditi sistem, odporen proti sofisticiranim grožnjam?

Kar 51 % organizacij v regiji EMEA je v letu 2024 potrdilo vdor v notranje sisteme, kar je približno enako svetovnemu povprečju. Čeprav so regulative o varnosti podatkov, kot je NIS2, vplivale na varnostni položaj organizacij, grožnje, kot je ransomware, ostajajo resna nevarnost. 

Poleg ransomware napadov so varnostne grožnje tudi napačne konfiguracije v oblaku in tveganja, povezana s kvantnim računalništvom. Poročilo Thalesa poudarja, da so človeške napake še vedno glavni vzrok kršitev varnosti podatkov, še posebej tistih, ki so shranjeni v oblaku. Napredek varnostnih rešitev, pri čemer ima pomembno vlogo razvoj umetne inteligence in njena integracija v varnostne produkte, omogoča lažje prilagajanje kompleksnemu okolju groženj. 

Povezanost med varnostjo in skladnostjo 

Varnost in skladnost z različnimi regulativami ter zakonodajo sta pogosto obravnavani kot ločeni področji. Medtem ko varnost zajema zaščito sredstev in virov, je skladnost osredotočena na izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo spoštovanje predpisov. Čas je, da ta dva pojma začnemo obravnavati kot konvergentna. 

Poročilo Thales Data Threat Report (DTR) 2024 poudarja, da visoka raven skladnosti s predpisi neposredno vpliva na zmanjšanje števila kršitev podatkov. Organizacije, ki so opravile vse revizije skladnosti, poročajo o bistveno manjšem številu kibernetskih napadov – le 4 %, v primerjavi s 29 % pri organizacijah, ki niso opravile vseh revizij. 

Regulative o varstvu podatkov pogosto zagovarjajo implementacijo varnostnih praks, kot so večfaktorska avtentifikacija (MFA), neprekinjen nadzor in upravljanje dostopa. Takšne prakse neizogibno krepijo varnostni položaj organizacij. Vključitev skladnosti v varnostni okvir organizacij ne zmanjšuje le tveganj, temveč jih pripravlja tudi na prihod novih, sofisticiranih groženj. 

Pokrajina groženj se širi 

Poročilo Thales Data Threat Report (DTR) potrjuje širjenje kibernetskih groženj. Kar 92 % organizacij v regiji EMEA je potrdilo povečanje števila napadov, pri čemer so najpogostejše grožnje malware, phishing in ransomware. Ta porast povzročajo različni dejavniki: 

1. Človeške napake in napačne konfiguracije: 
   Nenamerne napake, kot so izkoriščanja varnostnih ranljivosti, ki vodijo do kraje identitete, ali nepravilno konfigurirani sistemi, ostajajo glavni vzroki za napade. S hitrim razvojem napadalnih tehnik postaja potreba po avtomatiziranih protiukrepih ključna. 
2. Kompleksni oblačni ekosistemi: 
   Širitev oblačnih aplikacij – povprečno 90 SaaS platform na organizacijo v regiji EMEA – povečuje izzive pri upravljanju varnosti. Več kot 55 % vprašanih v raziskavi Thales DTR se strinja, da so izzivi pri zaščiti oblačnih sistemov večji kot pri tradicionalnih lokalnih okoljih (on-premise). 
3. Razvoj novih tehnologij: 
   Hitro uvajanje umetne inteligence (AI), post-kvantne kriptografije in DevSecOps praks prinaša nove varnostne ranljivosti. Kar 31 % organizacij v regiji EMEA že eksperimentira z umetno inteligenco za izboljšanje odpornosti proti naprednim grožnjam. Hkrati pa grožnje, ki jih spodbuja AI, postajajo vse nevarnejše. 

Napovedi za prihodnost: Kako se zaščititi? 

Da bi se zaščitile, se morajo organizacije prilagoditi prihajajočim izzivom. 

1. Priprava na post-kvantno dobo: 
   Kvantno računalništvo bo preoblikovalo paradigme šifriranja in varnosti. 55 % organizacij v regiji EMEA načrtuje prehod na post-kvantno kriptografijo (PQC) v naslednjih 24 mesecih, kar kaže na proaktiven pristop k zaščiti podatkov. 
2. AI-podprta zaščita: 
   Generativna umetna inteligenca bo vplivala tako na okolje groženj kot tudi na obrambne strategije. Thales napoveduje vse večjo uporabo AI za odkrivanje groženj v realnem času, odzivanje na incidente in napovedno analitiko. 
3. Varnost, osredotočena na človeka: 
   Ker človeške napake ostajajo ključna ranljivost, sta ozaveščenost o kibernetski varnosti in uporaba varnostnih orodij, kot je MFA, bistvenega pomena. 
4. Konsolidacija varnostnih orodij: 
   Varnostne operacije je treba poenostaviti. Integracija varnostnih orodij in procesov postaja prednostna naloga za zmanjšanje operativne kompleksnosti in izboljšanje odziva na incidente. 
5. Naprednejše regulative: 
   Vlade zaostrujejo predpise o novih tehnologijah in izmenjavi podatkov, kar spodbuja nadaljnji razvoj regulatornih praks in večjo prilagodljivost organizacij. 

Čeprav tehnološki napredek in regulative pomagajo pri zmanjševanju tveganj, vse večja kompleksnost in pogostost kibernetskih napadov zahtevata celovit in proaktiven pristop. Z usklajevanjem varnostnih strategij in regulatornih zahtev, premišljeno uporabo novih tehnologij ter osredotočanjem na človeške napake, ki odpirajo vrata napadalcem, lahko organizacije vzpostavijo močno strategijo proti vse bolj sofisticiranemu spektru groženj.