Centralne banke kopičijo zlato in ga vračajo v domače trezorje

Francija je na primer iz ameriških trezorjev umaknila zlato v vrednosti približno 15 milijard dolarjev, kar kaže na spremembo v njenem pristopu k upravljanju nacionalnega bogastva. Pričakuje se, da bi lahko podobno potezo naredila tudi Nemčija, kar bi še dodatno poudarilo trend repatriacije zlata.

Centralne banke želijo imeti svoje zlato v domačih trezorjih

Poteza Francije in potencialno Nemčije ni le tehnične narave, temveč ima tudi močno politično in ekonomsko sporočilo. Države želijo imeti neposreden nadzor nad svojimi rezervami v času vse večje globalne negotovosti. Umik zlata iz tujine je mogoče razlagati kot zmanjšanje zaupanja v mednarodne finančne institucije in infrastrukturo, pa tudi kot pripravo na morebitne krizne scenarije.

Takšni trendi kažejo tudi na razdrobljenost svetovnega finančnega sistema. Namesto centraliziranega modela, v katerem prevladujejo velike finančne sile, je vse več znakov, da si države prizadevajo za lastno avtonomijo. Zlato ima v tem procesu ključno vlogo, ni odvisno od kreditnega tveganja in ima splošno sprejeto vrednost.

Centralne banke po vsem svetu še naprej kopičijo zlato

V zadnjem letu in pol je svetovni trg zlata zaznamovala tudi stalna nakupovanja s strani centralnih bank. Podatki Svetovnega sveta za zlato kažejo, da so centralne banke februarja 2026 še naprej kupovale zlato, kar potrjuje dolgoročno strategijo diverzifikacije rezerv.

Po razpoložljivih podatkih Kitajska že 17 zaporednih mesecev povečuje svoje zlate rezerve (trenutno več kot 2313 ton). Hkrati obstajajo močni znaki, da so dejanske kitajske rezerve bistveno višje od uradno sporočenih, kar kaže na strateško pripravo na nov svetovni gospodarski red, v katerem bo fizično zlato igralo ključno vlogo pri odpornosti proti inflacijskim pritiskom in valutni nestabilnosti.

Poleg Kitajske je pomemben kupec tudi Poljska, ki je samo v februarju kupila več kot 20 ton zlata. To je država, ki samostojno hrani več kot 550 ton zlatih rezerv, s čimer prekaša Evropsko centralno banko, z načrti za povečanje rezerv na 700 ton v prihodnjem obdobju.

Zlato se v teh okoliščinah ponovno potrjuje kot ključno varno sredstvo, zlasti v času geopolitičnih napetosti in inflacijskih pritiskov. Centralne banke si vse bolj prizadevajo zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega dolarja, kar se odraža v povečanem povpraševanju po fizičnem zlatu. Ta trend ni nov, vendar njegova okrepitev kaže na globoke spremembe v svetovnem denarnem redu. V tem kontekstu zlato ni le naložbena možnost, temveč tudi instrument monetarne in finančne suverenosti.

Primer Turčije dokazuje, zakaj je zlato pomembno za gospodarsko stabilnost

Turčija predstavlja specifičen primer na svetovnem trgu, kjer je zlato postalo aktiven instrument monetarne stabilizacije. Od konca februarja 2026 je Turčija prodala zlata v vrednosti približno 20 milijard dolarjev za podporo domači likvidnosti in odzivanje na gospodarske izzive.

Turška centralna banka je prodala približno 50 ton zlata. Gre za začasno uporabo sredstev v času krize, podobno praksi med pandemijo, ki dejansko poudarja nenadomestljivost zlata kot rezervnega sredstva v času tržnih turbulenc. Ta turški manever, čeprav je kratkoročno prispeval k cenovnemu pritisku, potrjuje, da je zlato edini varni ščit pred zunanjimi šoki dolgoročno.

Odpornost trga kljub začasnemu padcu cen

Čeprav je marec prinesel znaten padec cen zaradi množičnega odliva iz »papirnatega zlata« (ETF) v Severni Ameriki in Evropi, ostaja osnovno povpraševanje močno. Azijski trgi so za razliko od zahodnih zabeležili prilive v višini 1,9 milijarde dolarjev, pri čemer so nižje cene uporabili za strateške nakupe. Analize kažejo, da je bil padec posledica potreb Zahoda po likvidnosti za kritje izgub v drugih razredih sredstev in ne sprememb temeljnih dejavnikov.

Kljub padcu cen zlata v marcu je zlato od začetka leta ohranjalo pozitivno donosnost v vseh večjih svetovnih valutah, od evra do jena, kar potrjuje njegovo dolgoročno privlačnost. Močni institucionalni nakupi centralnih bank in vrnitev fizičnega zlata v nacionalne državne blagajne ustvarjajo trdne temelje za stabilizacijo cen.

Skratka, medtem ko trg zlata prehaja skozi faze nestanovitnosti, temeljni trendi ostajajo nespremenjeni. Centralne banke še naprej kopičijo, vlade krepijo nadzor nad svojimi rezervami, zlato pa ohranja status ključnega varnega sredstva. V svetu, ki ga zaznamuje negotovost, postaja njegova vloga vse pomembnejša, tako za institucionalne vlagatelje kot za nacionalna gospodarstva.

Spremljajte spletne strani Center Zlata za vse aktualnosti, povezane s trgom zlata.