Bodo na Luni postavili jedrski superračunalnik?

Rover Curiosity je v začetku avgusta pristal na Marsu. Takoj za tem je ameriška vesoljska agencija Nasa že prejela prve fotografije Rdečega planeta. Te so bile posnete s tipali ločljivosti zgolj dveh milijonov toč, saj lahko Radovednež fotografije prenaša le prek enega, ultravisokofrekvenčnega (UHF) oddajnika s propustnostjo 250 megabajtov podatkov na dan. Glavni razlog za počasen prenos podatkov je Nasin sistem trinajstih anten (Deep Space Network), ki je že močno zastarel in ne zagotavlja zadostne pasovne širine.

Da bi povečali učinkovitost prenosa podatkov, Nasini strokovnjaki resno razmišljajo o možnosti, da bi na Luni postavili superračunalnik, opremljen s kompleksnim sistemom anten. Ta bi dejansko opravljal nalogo posrednika med oddaljenim vesoljem in Zemljo. Ker sončna energija za napajanje superračunalnika ne bi zadostovala, bi za njegovo napajanje uporabili kar miniaturno jedrsko elektrarno. Računalnik bi sprejemal podatke iz vesolja, jih shranjeval in obdeloval ter jih v naprej določenih »terminih« posredoval naprej na Zemljo.

Čeprav projekt postavitve superačunalnika s kompleksnim sistemom anten na Luni nam laikom zveni kot znanstvena fantastika, temu ni tako. Nasini strokovnjaki namreč zagotavljajo, da je projekt povsem izvedljiv, saj imajo že na razpolago ustrezno tehnologijo. Edino oviro za postavitev superačunalnika na Luni trenutno predstavlja denar. Če bo ameriška vesoljska agencija Nasa torej želela izpeljati ambiciozni projekt, bo morala najprej prepričati ameriško vlado, da ga financira.