Metina raziskava kaže, da starševski nadzor ne pomaga pri zasvojljivosti družbenih omrežij

Na sodišču v Los Angelesu se je začelo eno najodmevnejših sojenj proti družbenim omrežjem doslej. Med pričanji je v ospredje stopila tudi interna Metina raziskava, ki naj bi pokazala, da starševski nadzor – od časovnih omejitev do hišnih pravil – nima bistvenega vpliva na to, ali najstniki družbena omrežja uporabljajo kompulzivno.

Gre za študijo z imenom Project MYST (“Meta and Youth Social Emotional Trends”), ki jo je Meta izvedla v sodelovanju z Univerzo v Chicagu. Raziskava je temeljila na anketi med 1.000 najstniki in njihovimi starši o navadah uporabe družbenih omrežij.

Starši nimajo pravega vpliva?

Po navedbah odvetnika tožeče strani je študija ugotovila, da med stopnjo starševskega nadzora in sposobnostjo mladih, da zmerno uporabljajo družbena omrežja, ni statistično pomembne povezave. Z drugimi besedami: tudi kadar starši uporabljajo vgrajene starševske kontrole ali postavljajo jasna pravila, to ne zmanjšuje verjetnosti kompulzivne rabe.

Raziskava naj bi pokazala, da so se s tem ugotovitvami strinjali tako starši kot najstniki, saj med njihovimi odgovori ni bilo bistvenih razlik glede vpliva nadzora na dejansko vedenje.

Primer, ki bi lahko spremenil pravila igre

Tožbo je vložila mladoletnica, identificirana kot “KGM” oziroma Kaley, ki skupaj z materjo in drugimi tožniki obtožuje Meto, YouTube, ByteDance (TikTok) in Snap, da so ustvarili “zasvojljive in nevarne” produkte. Podjetji ByteDance in Snap sta zahteve že poravnali, sojenje proti Meti in YouTubu pa še poteka.

Tožniki trdijo, da so algoritmi zasnovani za neprekinjeno pomikanje vsebin, spremenljivi sistemi nagrajevanja, agresivna obvestila in pomanjkljiva starševska orodja prispevali k tesnobi, depresiji, motnjam hranjenja in samopoškodovanju med mladimi.

Travme kot dejavnik tveganja

Project MYST je razkril še en pomemben vidik: najstniki, ki so doživeli več stresnih ali travmatičnih dogodkov – denimo družinske težave, nasilje ali ustrahovanje – so poročali o slabši sposobnosti nadzora nad uporabo družbenih omrežij.

Na sodišču je vodja Instagrama Adam Mosseri priznal, da ljudje pogosto uporabljajo platforme kot pobeg iz težke realnosti. Meta sicer ne uporablja izraza “zasvojenost”, temveč govori o “problematični rabi” – ko posameznik na platformi preživi več časa, kot bi si želel.

Odgovornost podjetij ali staršev?

Metini odvetniki poudarjajo, da je bila raziskava usmerjena predvsem v zaznavo mladih o lastni rabi, ne v klinično opredelitev zasvojenosti. Hkrati skušajo del odgovornosti preusmeriti na širše družbene okoliščine in družinsko okolje.

Vendar dejstvo, da ugotovitve Project MYST niso bile javno objavljene in da Meta staršev ali mladih ni posebej opozorila na morebitna tveganja, dodatno zaostruje razpravo o odgovornosti tehnoloških podjetij.

Širši vpliv na industrijo

Izid tega in podobnih procesov, ki letos potekajo v ZDA, bi lahko pomembno vplival na prihodnjo regulacijo družbenih omrežij in način, kako podjetja oblikujejo izdelke za mladoletne uporabnike.

Vprašanje, ki bo odločilno za poroto, je preprosto, a daljnosežno: ali so družbena omrežja sama po sebi zasnovana tako, da spodbujajo kompulzivno rabo – ali pa je težava predvsem v širšem okolju in individualnih okoliščinah mladih uporabnikov.