EU KIDS Act želi na novo urediti splet za otroke

Največ pozornosti je pritegnila predlagana starostna meja za družbena omrežja, vendar je obseg zakonodaje precej širši. Predlog posega neposredno v priporočilne algoritme, neskončno drsenje po vsebinah, obvestila, stik z neznanci, uporabo kamere in lokacije, spletne nakupe, klepetalne robote ter preverjanje starosti.

KIDS pomeni Keeping Internet Digital Spaces Accountable and Trustworthy. Evropska komisija ga predstavlja kot naslednjo fazo evropskega urejanja digitalnega prostora po Aktu o digitalnih storitvah in Aktu o umetni inteligenci. Pomembno pa je, da EU KIDS Act trenutno še ni zakon. Gre za predlog uredbe COM(2026) 681, ki ga morata obravnavati Evropski parlament in Svet EU. Postopek je trenutno šele v pripravljalni fazi, Evropski parlament pa še ni določil niti pristojnega odbora in poročevalca.

Od priporočil k pravilom, ki bi jih bilo mogoče kaznovati

EU pri zaščiti otrok na spletu ne začenja od začetka. Akt o digitalnih storitvah že zahteva, da platforme, dostopne mladoletnikom, zagotavljajo visoko raven zasebnosti, varnosti in zaščite. Prepovedano je tudi ciljno oglaševanje mladoletnim uporabnikom, kadar temelji na profiliranju. Komisija je julija 2025 objavila dodatne smernice za zaščito mladoletnikov, ki so obravnavale oblikovanje z večjo možnostjo zasvojenosti, spletno nasilje, škodljive vsebine, nezaželene stike in preverjanje starosti. Te smernice so bile pomemben korak, vendar ostajajo nezavezujoče.

Evropski parlament je novembra 2025 zato pozval k precej strožjemu pristopu. Poslanci so podprli skupno evropsko starostno mejo 16 let za samostojen dostop do družbenih omrežij, videoplatform in spremljevalcev z umetno inteligenco, med 13. in 16. letom pa bi bil dostop mogoč s soglasjem staršev. Parlament je zahteval tudi ukrepanje proti neskončnemu drsenju, samodejnemu predvajanju, priporočilnim algoritmom, mehanizmom, podobnim igram na srečo, in drugim oblikam zasnove, katerih namen je povečati vključenost uporabnika.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je že lani napovedala posebno strokovno skupino za spletno varnost otrok. Skupina, v kateri so sodelovali strokovnjaki za zdravje, psihologijo, nevroznanost, računalništvo, pravice otrok in digitalno pismenost ter predstavniki mladih, je končno poročilo predstavila julija. Komisija je na podlagi tega dela septembra pripravila KIDS Act.

Pri tem je treba razlikovati med različnimi evropskimi predlogi: kot rečeno je Evropski parlament novembra 2025 za samostojen dostop podprl mejo 16 let, medtem ko Komisija v predstavljenem predlogu KIDS Act predlaga samostojen račun od 15. leta.

Pod 13 let brez računa, pri 13 in 14 letih omejen račun

Najbolj razumljiv del predloga je torej starostna lestvica. Otroci, mlajši od 13 let, na družbenih omrežjih in videoplatformah ne bi smeli imeti lastnega računa. Pri določenih videostoritvah, posebej zasnovanih za mlajše otroke, bi starš lahko omogočil omejeno uporabo prek svojega računa. Iskanje in personalizirani tok vsebin bi bila v takšnem primeru izključena, uporaba pa časovno omejena.

Pri 13 in 14 letih bi bil mogoč omejen račun, ki bi ga vzpostavil in nadzoroval starš oziroma skrbnik. Starševski nadzor bi bil obvezen, dnevna uporaba bi bila omejena na največ eno uro, starši pa bi imeli možnost nadzorovati nove stike in določene nastavitve. Samostojen račun brez takšnega nadzora bi bil po predlogu dovoljen od 15. leta dalje.

Predlog otrokom, mlajšim od 15 let, ne prepoveduje vseh vsebin na spletu, starostna lestvica se tudi ne uporablja enako za vsako spletno stran. Nanaša se predvsem na družbena omrežja in videoplatforme z določenimi tveganimi značilnostmi, kot so profilirano priporočanje vsebin, odprti stiki med uporabniki, neprekinjeno prikazovanje vsebin ali druge funkcije, ki omogočajo dolgotrajno uporabo.

Največ sprememb bi bilo skritih v samem delovanju aplikacij

Starostna meja je politično najbolj opazen del predloga, vendar bi uporabniki več sprememb verjetno zaznali pri vsakodnevni uporabi aplikacij. KIDS Act uvaja načelo varnosti že v zasnovi. Za mladoletnike bi morale biti storitve privzeto nastavljene na višjo raven zasebnosti in varnosti.

Geolokacija in druge funkcije sledenja bi bile privzeto izključene. Enako bi veljalo za dostop do mikrofona in kamere, sinhronizacijo stikov, priporočanje novih računov ter določene vrste potisnih obvestil. Obvestila ne bi smela motiti osnovnega časa za spanje in šolske obveznosti. Profili mladoletnikov bi bili bolj zaprti, neznanci pa ne bi mogli preprosto začeti neposrednega pogovora z otrokom.

Predlog posega tudi v priporočilne sisteme. Mladoletnik bi moral imeti možnost vplivati na priporočila, ponastaviti priporočilni profil in uporabljati vsaj eno različico sistema brez profiliranja. Komisija želi omejiti tudi funkcije, ki spodbujajo neprekinjeno uporabo, med njimi neskončno drsenje, različne nagrade za vračanje v aplikacijo in podobne mehanizme.

Posebna pravila bi veljala za stike. Otrok naj se ne bi pojavljal v priporočilih drugim uporabnikom kot možen nov stik. Dodajanje v skupine bi zahtevalo soglasje, blokiranje drugega uporabnika pa bi moralo biti preprosto in anonimno.

Pod drobnogledom so prvič tudi klepetalni roboti in spremljevalci z UI

Komisija je področje razširila daleč prek klasičnih družbenih omrežij. Med zajetimi kategorijami so spletne družbene storitve, videoplatforme, trgovine z aplikacijami, spletne igre, operacijski sistemi, spremljevalci z umetno inteligenco in splošni pogovorni klepetalniki. Nekatere neprofitne enciklopedije, znanstveni repozitoriji, šolske izobraževalne storitve in odprtokodne razvojne platforme so izključene.

Pri klepetalnih robotih želi Komisija posebej omejiti zasnovo, ki bi lahko pri otroku ustvarjala čustveno odvisnost. Sistem ne bi smel simulirati medosebnega odnosa na način, ki povečuje takšno tveganje. Pri mladoletnikih naj klepetalnik prav tako ne bi samodejno prenašal vsebine prejšnjih pogovorov v naslednje interakcije. Pred uvedbo bi bilo potrebno testiranje tveganj za otroke, po uvedbi pa spremljanje morebitnih škodljivih učinkov.

Če je klepetalnik vgrajen v družbeno omrežje ali igro, se pri otroku ne bi smel samodejno vključiti ali aktivno promovirati.

Igre in trgovine z aplikacijami dobivajo svoja pravila

Spletne igre so še eno občutljivo področje, ker združujejo komunikacijo med uporabniki, nakupovanje, nagrajevanje in dolgotrajno uporabo. KIDS Act od razvijalcev zahteva ukrepe proti spodbujanju pretirane ali kompulzivne uporabe, varnejše privzete nastavitve ter zaščito pred nezaželenimi stiki. Pri otrocih, mlajših od 13 let, bi bil dostop do nekaterih funkcij vezan na starševska orodja.

Tudi trgovine z aplikacijami bodo morale spremeniti svoje vedenje. Vsaka aplikacija bi morala imeti starostno oceno po javno opisani metodologiji. Trgovina otroku ne bi smela omogočiti dostopa do aplikacije ali njenega nakupa, če je označena kot neprimerna za njegovo starost.

Kako bo potekalo preverjanje starosti?

Če želi EU uveljaviti starostne meje, samo polje z datumom rojstva ni dovolj. Komisija zato predvideva uporabo evropskega sistema za dokazovanje starosti. Njegovo tehnično jedro je bilo predstavljeno že julija 2025, od aprila letos pa je rešitev pripravljena za prilagajanje v državah članicah. Povezana je tudi z evropskimi denarnicami za digitalno identiteto, ki jih morajo države članice ponuditi do konca letošnjega leta.

Komisija poudarja, da na primer družbeno omrežje pri tem ne bi prejelo osebnega dokumenta, imena ali natančne starosti uporabnika. Sistem naj bi platformi posredoval le dokaz, ali uporabnik določen starostni prag izpolnjuje ali ga ne izpolnjuje. Predlog zahteva uporabo tehnologij z dokazovanjem brez razkritja dodatnih informacij, tako imenovanih zero knowledge proof mehanizmov.

Kritiki svarijo pred internetom, ki bi zahteval dokazovanje starosti

Organizacija Electronic Frontier Foundation (EFF) opozarja, da lahko razširjena starostna preverjanja ustvarijo infrastrukturo, pri kateri mora uporabnik pred dostopom do vedno več spletnih storitev dokazovati nekaj o sebi. Po njihovem mnenju lahko takšen sistem poseže v anonimnost, zasebnost in pravico do dostopa do informacij, tudi če je posamezen tehnični mehanizem zasnovan z varovanjem osebnih podatkov.

EFF opozarja tudi na položaj otrok, ki internet uporabljajo za dostop do informacij, podpore ali skupnosti, ki jim morda niso dostopne v neposrednem okolju. Starost kot univerzalno merilo po njihovem mnenju slabo odraža različne stopnje zrelosti. Posebej izpostavljajo možnost večjih ovir za marginalizirane skupine in uporabnike, ki nimajo običajnih identifikacijskih dokumentov. Komisija na drugi strani predvideva, da mora vsaka država zagotoviti vsaj eno brezplačno možnost dokazovanja starosti tudi uporabnikom brez digitalne identitete.

Drugo vprašanje so stroški. Predlog nima splošne izjeme za mala in mikro podjetja. Komisija razlog utemeljuje s tem, da je lahko mladoletnik izpostavljen škodi ne glede na velikost ponudnika, pravni strokovnjaki pa opozarjajo, da lahko enake tehnične in organizacijske zahteve precej bolj obremenijo manjše razvijalce, studie in evropska zagonska podjetja.

Kazni lahko dosežejo 6 % prihodkov

Nadzor naj ne bi zahteval ustanovitve povsem novega evropskega regulatorja. Pri spletnih platformah bi se uporabljala obstoječa struktura Akta o digitalnih storitvah, pri sistemih UI pa struktura Akta o umetni inteligenci. Evropska komisija bi neposredno nadzirala največje platforme, nacionalni pristojni organi pa druge ponudnike, ki spadajo pod uredbo. Pri zelo velikih spletnih platformah bi ponudnik predložil načrt skladnosti, neodvisni revizor pa bi preveril izpolnjevanje zahtev. Stroške revizije bi nosilo podjetje. Predvidena najvišja denarna kazen znaša šest odstotkov skupnega svetovnega letnega prometa.

Slovenija želi skupna evropska pravila, pri starosti pa se odpira dodatna razprava

Slovenija se je na predlog glede enotne evropske ureditve odzvala izrazito podporno. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo vodi medresorsko delovno skupino, ki že pripravlja osnutek slovenskega zakona o varstvu otrok v digitalnih okoljih. V skupini sodelujejo strokovnjaki s področja digitalne preobrazbe, zdravstva, izobraževanja, družine, kulture, medijev in drugi pristojni organi. Skupina je že obravnavala starostne omejitve in kot primerno rešitev prepoznala 15 let za samostojen dostop do družbenih omrežij, kar se ujema z osnovnim pragom v predlogu Komisije.

Se pa mnenje razlikuje pri mlajši skupini. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino meni, da bi morala biti že prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih in ne pri 13. To bi pomenilo strožji pristop od predloga Komisije, ki med 13. in 15. letom dovoljuje omejene račune pod nadzorom staršev. Ministrstvo hkrati poudarja, da starostne omejitve same ne morejo rešiti vseh težav in da morajo biti povezane z digitalno in medijsko pismenostjo ter izobraževanjem.

Najtežji del se bo začel po dogovoru o starostni meji

Naslednji korak so stališča Evropskega parlamenta in Sveta. Pričakovati je spor o starostnih mejah, o obsegu zajetih storitev, o izjemah za majhne ponudnike in o tem, ali bodo ukrepi za preverjanje starosti vzdržni z vidika zasebnosti.