Bi bili pripravljeni podariti svoje osebne podatke v raziskovalne namene?

Študija, objavljena v PLOS ONE je raziskovala, ali bi »doniranje« osebnih podatkov bilo javno sprejemljivo, če bi ti podatki bili uporabljeni v raziskovalne namene. Raziskovalci so razvili vprašalnik, ki meri motivacijo zaposlenega za doniranje podatkov, ki bi bili uporabljeni v prihodnjih raziskavah glede deljenja podatkov v različnih okvirih, kot je recimo zdravstvo. Vprašalnik je meril namene in razloge za deljenje osebnih podatkov 1.300 sodelujočih v študiji.

Na novo vzpostavljen vprašalnik vsebuje tri različne razloge, zakaj nekdo deli svoje podatke: priložnost za lastno korist, motiv služiti družbi in potreba po razumevanju namena deljenja podatkov. »Služiti družbi« pomeni željo po vračanju družbi in skupnosti, »lastni interes« je seveda usmerjen v lastno korist, ki naj bi jo dobili po deljenju podatkov, »razumevanje namen« pa temelji na potrebi po razumevanju posledic deljenja podatkov, prav tako pa razumevanju, kaj se bo zgodilo s podatki po »donaciji«.

Raziskovalci so ugotovili, da je glavni faktor, zakaj se ljudje odločajo za deljenje svojih osebnih podatkov, občutek služenja družbi. Glavni razlog, zakaj so ljudje proti deljenju podatkov je, ker si od deljenja želijo neko osebno korist. Študija je med drugim ugotovila tudi to, da tretji pomemben faktor potreba po poznavanju posledic deljenja podatkov. Torej, če poznamo posledice oz. bolje rečeno rezultat naše »donacije« podatkov, se lažje odločimo, ali bomo podatke dejansko dali, ali ne.

Dr Anya Skatova, iz School of Psychological Science, pravi: »Digitalna tehnologija odpira nove poglede na človeško obnašanje in nakupovalne izbire. Vsakodnevne aktivnosti ljudi v fizičnem svetu puščajo odtise v njihovih digitalnih svetovih«. Rezultati študije kažejo, da ti razlogi napovedujejo namene ljudi bolj, kot recimo generični altruistični motivi in relevantne osebnostne lastnosti. Študija je prvi korak k temu, da bi lahko komercialne podatke začeli uporabljati v raziskovalne namene, kar pomeni v splošno dobro.

Dr Skatova še dodaja: »S tem, ko na dnevni ravni ustvarjamo ogromne količine osebnih podatkov, za vedno ostanemo del neke industrije. Seveda pa se je potrebno zavedati, da ti podatki vsebujejo tako pozitivne kot negativne strani. V času, ko uporabniške podatke podjetja uporabljajo za takšne in drugačne namene, bi lahko »doniranje« podatkov spremenilo razmerja moči in ponudilo varno in etično pot, ki bi posameznikom omogočila eksplicitno strinjanje s tem, da raziskovalne institucije uporabijo njihove podatke.

Ugotovitve študije bi lahko med drugim bile uporabljene tudi za to, da predstavijo način, na katerega se kreirajo priložnosti iz uporabe osebnih podatkov. Tukaj je najbolj pomembna komunikacija z javnostmi in pravilen pristop predstavitve.

Raziskava je med drugim pokazala tudi to, da igra pri različnih oblikah prosocialnih dejanj pomembno vlogo tudi empatija. Ta prav tako pomembno vpliva na to, ali bo nekdo delil svoje podatke, ali ne.