Tiskanje se spreminja

Tisk je zelo širok pojem, v osnovi je to postopek, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil. Včasih je imela vsaka pisarna tiskalnik, ki so ga danes zamenjale večnamenske naprave. Te so že pravi računalniki s funkcijami tiskanja, skeniranja, fotokopiranja … V svetu tehnologije, kjer se vse dogaja zelo hitro, se pospešeno razvijajo tudi omenjene večnamenske naprave, zato je danes že zelo težko najti tiskalnik, ki samo tiska. Konec koncev pa, zakaj bi si to sploh želeli, če lahko dobimo veliko več.

Tehnično gledano, danes med tiskalniki ni večje razlike in vse naprave vodilnih proizvajalcev na trgu tiskajo dobro, zato pa se lahko precej razlikujejo prav v skrbi za varnost in seveda v uporabniški izkušnji.

Vse bolj pomemben je vidik varnosti

Ko smo tiskalnike oziroma večnamenske naprave enkrat povezali s spletom, smo jih povezali tudi z vsemi nevarnostmi, ki jih splet prinaša. Prav zato je v zadnjih letih postal tudi pri večnamenskih napravah vidik varnosti zelo pomemben. Če namreč nepridipravi dobijo dostop do naše naprave, imajo dostop do vseh dokumentov, ki gredo skoznjo. V podjetju so to lahko ključni dokumenti z občutljivo vsebino in prav nihče si ne želi, da bi prišli v neprave roke. Zato ne bo odveč, če se pred nakupom tiskalnika oziroma večnamenske naprave pozanimate, kako je poskrbljeno za to, da bodo zaupni dokumenti ostali zaupni.

Uporabnik mora biti zadovoljen

Proizvajalci tiskalnikov danes ogromno vlagajo v uporabniško izkušnjo. Samo pomislite, da ste v trgovini ali brskate po spletu. Na voljo imate tiskalnik z nekaj gumbi in takšnega s preglednim zaslonom na dotik. Izbira je ob podobnih karakteristikah tiskanja očitna. Poleg tega je pomembna tudi povezljivost z drugimi napravami, mobilno tiskanje, tiskanje prek tehnologije bluetooth, tiskanje in skeniranje v oblaku, morda vhodi za spominske kartice, USB ključek in podobno. Wi-Fi je postal tako rekoč nujen standard, tudi če tiskalnik uporabljate le za domačo rabo. Nadvse priročno je tiskanje neposredno s tablic ali pametnih telefonov. Skratka vse, kar je uporabniku v pomoč in pospeši delo, je danes še kako dobrodošlo.

Pomemben je tudi hiter in odziven servis. V marsikaterem podjetju lahko namreč zaradi okvare tiskalnika zastane delo. Takrat mora biti odzivni čas serviserjev kar se da kratek. Super je, če imate ponudnika, ki ga tiskalnik sam opozori, da je nekaj narobe, s tem pa se odzivni čas še dodatno skrajša.

Zanimiva in nadvse uporabna možnost je najem tiskalnika. Ponudnik v prej omenjenem primeru okvare naprave ponavadi poskrbi za nadomestno. To pa še zdaleč ni edina prednost najema tiskalnika, ki je predvsem odlična možnost za podjetja, ki veliko tiskajo. Zanje je to pogosto cenejša rešitev od nakupa. Ponudnik tiskalnik tudi servisira. Storitev poslovnega najema vključuje tudi dostavo tiskalnika oziroma večfunkcijske naprave, redno oskrbovanje s tonerji ali kartušami, samo tiskanje (ki je sicer lahko omejeno na npr. nekaj tisoč izvodov mesečno) in podobno.

Vse je odvisno od tega, koliko tiskate

Ob nakupu, pa naj gre za domači nakup ali nakup tiskalnika za v pisarno, je pomembno, da veste, kolikšno količino boste tiskali. Namen uporabe, količina tiska in vaš proračun večinoma odločajo o izbiri pravega tiskalnika. Ob tiskanju do sto izpisov mesečno z brizgalnim tiskalnikom ne morete zgrešiti. Če pa tiskate v večjem obsegu (nekaj tisoč dokumentov mesečno) in v večini dokumente z besedilom, razmišljajte o laserskem tiskalniku. Brizgalni tiskalniki so cenejši, tudi kartuše zanje so ugodnejše, a z eno kartušo natisnemo manj strani kot s tonerjem pri laserskem tiskalniku. So super rešitev za nekoga, ki natisne na primer do sto dokumentov mesečno in še kakšno barvno sliko povrhu. Pri velikih količinah so torej z laserskim tiskalnikom stroški nižji. Navadno imajo laserski tiskalniki velike predale in odlagalnike in so, kot smo že ugotovili, primerni za tiskanje večjih količin. So tudi večji od brizgalnih kolegov.

Če razmišljate, da bi doma tiskali fotografije, vam bo brizgalni tiskalnik dobro služil. Z njim je sicer možno tiskati na različne površine, od pisarniškega papirja do foto papirja in tkanine.

Tu velja omeniti še offset tisk, ki ga tiskarne uporabljajo pri tiskanju večjih količin. Na primer katalogov, revij, knjig … Stroj za offset tisk je izdelan z dveh valjev. Prvi valj z matrico prenese motiv na drugega, ta pa ga odtisne na površino. Pri tem pa vsak izvod ne more biti drugačen, kot je to možno pri digitalnem tisku. Specifična zadeva, ki zanima recimo založnike.

Cena novega tiskalnika

Tiskalnik si danes lahko privošči tako rekoč vsak. Dobimo ga že za nekaj deset evrov začetne investicije. Seveda govorimo o najcenejših primerkih. Večina ponudnikov tudi za to ceno obljublja zelo veliko. Če boste tiskalnik oziroma večnamensko napravo uporabljali zgolj občasno, se omenjena možnost lahko izkaže za dovolj dobro. V primeru, da razmišljate o resni napravi, pa naj vas začetna cena ne zavede. Ob vsakodnevnem tiskanju boste najverjetneje kaj hitro spoznali, da potrebujete napravo, za katero boste odšteli nekajkrat koliko, a bosta učinkovitost in zadovoljstvo večja, cena pa na dolgi rok celo ugodnejša. Razpon cen je glede na vaše potrebe torej zelo velik, od omenjenih nekaj deset evrov za domačo uporabo do nekaj tisoč evrov za tiskalnike, ki veliko tiskajo in so primerni za podjetja. Sami najbolje veste, za kaj napravo potrebujete.

Po začetni investiciji je vse odvisno od potrošnega materiala in vzdrževanja. Torej, koliko stanejo kartuše ali tonerji, kako varčen je z barvo, k temu prištejemo stroške papirja, servisa … Pozorni bodite tudi na to: cenovno ugodni tiskalniki pogosto potrebujejo drage kartuše in obratno. Pri cenovno ugodnejših tiskalnikih se vam utegne zgoditi, da se bodo pogosteje kvarili in kmalu boste ugotovili, da bi bil dražji tiskalnik na dolgi rok precej cenejši. Vsekakor stroške pred odločitvijo dobro pretehtajte in še enkrat razmislite o možnosti najema, pri katerem odpade večino teh skrbi.

Čas e-storitev?

Vprašanje je na mestu. Vzemimo primer, da nimamo dostopa do tiskalnika, a moramo nujno nekaj natisniti. Tu nastopijo e-storitve tiskanja. Datoteke preprosto pošljemo na kakršen koli način, ki je pač pri ponudniku na voljo, nato nam preostane le še, da tiskovine prevzamemo ali nam jih celo pošljejo na dom. Tega smo najbolj vajeni pri tiskanju fotografij, kjer nam vrsta ponudnikov s posebnimi programi oziroma aplikacijami omogoča, da jim fotografije pošljemo, oblikujemo fotoalbum in še vrsta drugih možnosti obstaja – vsem pa je skupno, da jih uredimo iz domačega naslanjača.

Danes lahko dokumente s telefona, tablice, računalnika ali USB ključka natisnete na tako imenovanem samopostrežnem tiskalniku/skenerju, kot jo nudi na primer rešitev Printbox. Preprosto najdete eno izmed lokacij, kjer je storitev omogočena oziroma kjer je podjetje namestilo napravo. Svoje datoteke lahko hranite tudi v oblaku, do katerega imate dostop s svojim uporabniškim računom. Do skena ali printa tako pridete hitro in na enostaven način.

3D v porastu

3D tehnologija pospešeno trka na naša vrata. V zadnjem času se je prodaja 3D tiskalnikov povečala, cene pa padajo. 3D tiskalniki v osnovi uporabljajo posebne filamente, s katerimi ustvarijo tridimenzionalne predmete.

Uporabljajo jih predvsem v avtomobilski in letalski industriji, dentalni in medicinski industriji, prav tako v arhitekturi, inženirstvu, izobraževanju … 3D tiskalniki lahko za tisk uporabljajo različne materiale (guma, plastika, poliuretanski materiali, kovine in podobno ). Na kratko: materiali se pri 3D tiskalnikih nanašajo po plasteh. Pri tiskalnikih nižjega cenovnega razreda, kakršnega imamo lahko danes že doma, je najpogostejši nanos topljenega filamenta skozi majhno šobo. 3D tiskalnik torej filament topi in ga skozi šobo nanese na tiskalno posteljo. Šoba ali baza se premikata in tako tiskalnik ustvari podobo. Filament je v večini primerov topljiva plastika z ugodnimi lastnostmi za topljenje in hlajenje. Največkrat uporabljeni so PLA ali ABS termoplasti.

Strokovnjaki pekinške univerze Cig Hua Architecture so pred kratkim izdelali najdaljši natisnjen most na svetu. Dolg je 26,3 metra in širok 2,6 metra. Betonske komponente so bile natisnjene s pomočjo dveh “robotskih rok”, celoten postopek pa je trajal 450 ur. Po ocenah strokovnjakov je bilo z uporabo novega postopka, v primerjavi s konvencionalnim gradbenim procesom, prihranjenih 33 odstotkov denarja. Tudi s takšnimi “podvigi” nam strokovnjaki dokazujejo, zakaj je prihodnost v 3D tisku.

Pretekli mesec smo lahko brali tudi o dosežku slovenske izumiteljice Nataše Muševič, ki je pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino patentirala nadvse zanimiv izum. Gre za izum s področja industrijskega tridimenzionalnega tiska, ki uvaja tako imenovani volumetrični 3D-tisk. Izpostaviti gre večjo hitrost tiskanja v primerjavi s klasičnimi rešitvami in bolj učinkovito porabo materiala. Tiskalnik z magnetno levitacijo postavi material v obliki prahu na določeno točko v tridimenzionalnem prostoru. Material se nato stali z uporabo energije vsaj dveh snopov elektronov, ki se prekrivajo. Ker je 3D-tisk vse bolj razširjen v letalski in avtomobilski industriji, verjamemo, da bomo o tem slovenskem izumu še pisali.