Test Foxtrot TakeOff Kit – mogoče sem zgrešil poklic in bi moral postati pilot

Za uživanje v simulatorjih letenja ne potrebujete pilotske licence ali domače kabine, polne zaslonov in stikal. Že dobra krmilna palica lahko naredi ogromno razliko. Na test sem dobil Honeycomb Foxtrot Takeoff Kit, ki ti poleg izkušnje letenja s krmilno palico priloži še ločeno eno za upravljanje motorjev. Kdo si ni želel, da bi imel možnost fizično premakniti ročico vse do konca, in ne samo virtualno v igri. Komplet sem testiral v treh igrah, ki jih tudi sicer redno igram (z navadnim krmilnikom), da bi preizkusil razliko v izkušnji.

Z letalom je mogoče v Microsoft Flight Simulatorju 2024 leteti tudi s tipkovnico in miško, vendar je to približno tako, kot bi avtomobilsko dirkačino igral s smernimi tipkami. Gre, toda velik del občutka preprosto izgine. Pri letenju so pomembni majhni popravki smeri, nežno dvigovanje nosu, uravnavanje moči motorja in predvsem občutek, da imam dogajanje pod nadzorom. Zagnal sem tudi brezplačni simulator FlightGear in vesoljsko igro Fate of the Galaxy.

Foxtrot TakeOff Kit cena?

Foxtrot TakeOff Kit je na uradni strani na voljo za okoli 180 €, na Amazonu pa za okoli 170 €.

Domača pilotska kabina, ki ne zasede cele mize

Honeycomb je Foxtrot zasnoval nekoliko drugače kot svoje večje in dražje pilotske sisteme. Tu ni ogromnega krmila v obliki volana, kakršnega najdemo v številnih potniških letalih, niti velikega modula z desetinami ročic. Namesto tega dobimo razmeroma kompaktno krmilno palico in manjšo enoto za upravljanje motorjev.

Celoten komplet tehta približno 1,28 kilograma. To je dobrodošlo predvsem za vse, ki nimamo prostora za namensko pilotsko kabino in moramo isto pisalno mizo uporabljati še za kaj drugega. Obe enoti lahko s priloženima nosilcema povežemo v celoto. Dodatno enoto je mogoče namestiti na levo ali desno stran krmilne palice. V paketu so tudi povezovalni kabel, kabel USB-C na USB-A, zamenljivi nastavki za ročice in imbus ključ za prilagajanje upora krmilne palice. Izdelek je namenjen računalnikom PC in Mac, za povezovanje pa uporablja kabel USB. Brezžične povezave ni, kar pri takšni periferiji niti ni za pričakovati.

Krmilna palica, pri kateri šteje vsak premik

Osrednji del kompleta je Foxtrot Aviation Stick, ki uporablja 16-bitne senzorje s Hallovim učinkom. Ti položaj krmilne palice zaznavajo magnetno, brez klasičnega mehanskega stika v tipalu. Prednost takšne zasnove je manjša obraba senzorjev in možnost zelo natančnega zaznavanja premikov. Če uporabljate krmilnik s senzorji s Hallovim učinkom, ste že seznanjeni z občutkom. Šestnajstbitna ločljivost pomeni 65.536 možnih vrednosti na posamezni osi. Seveda to še ne pomeni, da bom zaradi tega samodejno postal boljši pilot. Je pa dobra tehnična osnova za natančno upravljanje, pri katerem lahko že majhen premik krmilne palice vpliva na položaj letala.

Palica omogoča upravljanje nagiba naprej in nazaj ter levo in desno. Z vrtenjem ročaja okoli njegove osi lahko upravljam tudi smerno krmilo. Če nimaš ločenih pilotskih pedalov (jaz jih nimam), je to uporabna funkcija. Takšna rešitev sicer ne more povsem nadomestiti občutka pravih pedalov, je pa za običajno domačo uporabo precej praktična.

Všeč mi je tudi možnost ločenega nastavljanja upora na obeh glavnih oseh. Nekdo ima rad mehkejšo krmilno palico, drugi želi nekoliko več upora. Honeycomb omogoča prilagajanje občutka, ne da bi bilo treba kupovati dodatne vzmeti ali razstavljati napravo. Palica se ne opira na izrazito sredinsko zaskočno točko, zato je prehajanje skozi sredinski položaj bolj tekoče.

Na voljo je še več programabilnih tipk, osem smerno stikalo HAT, sprožilec ter stikala za različne funkcije. Na podstavku so med drugim stikala, ki jih lahko uporabimo za upravljanje letalskih luči, zagona motorjev, radijske komunikacije in avtopilota.

Štiri ročice, s katerimi se komplet zares dopolni

Čeprav je krmilna palica najopaznejši del kompleta, se mi zdi dodatna enota Throttle Box enako pomembna. Na voljo so štiri drsne ročice, ki jih lahko glede na tip letala uporabimo za različne naloge. Pri manjšem propelerskem letalu je to lahko upravljanje moči motorja, koraka propelerja in mešanice goriva, pri večjem potniškem letalu pa ločeno upravljanje motorjev, zakrilc ali zračnih zavor.

Ročice imajo tudi določene mehanske položaje, ki omogočajo upravljanje dodatnih funkcij, med drugim vzvratnega potiska motorjev. Priloženi so zamenljivi nastavki, s katerimi lahko njihovo obliko prilagodimo tipu letala. Pod štirimi glavnimi ročicami so še stikala za motorje, upravljanje pristajalnega podvozja in parkirne zavore. Na videz gre za malenkosti, vendar so mi ti dodatki dvignili vsesplošni občutek letenja. Veliko bolj zanimivo je fizično premakniti ročico pristajalnega podvozja kot pritisniti tipko na tipkovnici.

Ročice imajo razmeroma kratek hod in ne ponujajo enakega občutka kot veliki namenski moduli za simulacijo posameznih potniških letal. Ampak glede na ceno in kompaktnost kompleta se ne morem preveč pritoževati.

Microsoft Flight Simulator 2024 – njegov drugi dom

Največ časa in pozornosti sem namenil Microsoft Flight Simulatorju 2024, saj je to tudi eno glavnih okolij, za katera je Honeycomb razvil svoj komplet. Pri tej igri hitro postane jasno, zakaj je smiselno uporabljati namensko letalsko periferijo. Upravljanje ni več omejeno na zaporedje pritiskov tipk. Krmilna palica omogoča zvezne popravke nagiba in smeri, ločene ročice pa nadzor nad močjo motorjev ter drugimi funkcijami letala.

Pri vzletanju in pristajanju je ta razlika še najbolj dobrodošla. Namesto razmišljanja, katero tipko moram pritisniti, se lahko bolj posvetim položaju letala, hitrosti in temu, kaj se dogaja na zaslonu. Vse skupaj postane bolj neposredno in precej bolj podobno upravljanju pravega letala. Z izkušnjo sem bil zadovoljen. Foxtrot se mi je zdel smiseln kompromis med osnovnimi igralnimi krmilniki in precej dražjimi pilotskimi sistemi. Ponudi dovolj možnosti za zahtevnejše upravljanje, ne da bi moral polovico sobe spremeniti v pilotsko kabino.

FlightGear – tudi brezplačen simulator si zasluži dobro krmiljenje

Druga preizkušena igra je bila FlightGear, brezplačen odprtokodni simulator, ki se že vrsto let razvija s pomočjo skupnosti prostovoljcev. FlightGear sicer nima enakega slovesa kot Microsoftov simulator, vendar ponuja veliko možnosti za ljubitelje civilnega letalstva. Tudi tukaj sem bil z izkušnjo zadovoljen. Krmilna palica in ločena enota za upravljanje motorjev sta se izkazali kot prijetna kombinacija za simulator, kjer je pomembno predvsem razumevanje letenja in nadzor nad letalom.

FlightGear omogoča nastavljanje osi in tipk igralnih krmilnikov, zato lahko funkcije kompleta prilagodim svojim potrebam. Pri takšnih simulatorjih je sicer smiselno nekaj časa nameniti začetni konfiguraciji, saj niso vse krmilne palice in njihove dodatne funkcije nujno samodejno pravilno prepoznane.

Fate of the Galaxy – iz letališča naravnost v vesolje

Za tretji preizkus sem izbral nekaj povsem drugačnega. Fate of the Galaxy ni klasičen simulator letenja, temveč brezplačna vesoljska bojna igra, postavljena v svet izvirne trilogije Vojne zvezd. Razvila jo je skupina ljubiteljev, ki so želeli poustvariti vesoljske spopade iz filmov. Na voljo so različna vesoljska plovila, zgodbeno povezane misije in dinamične kampanje.

Zakaj sem jo vključil v test? Ker me je zanimalo, kako se krmilna palica, ki je v osnovi namenjena civilnemu letalstvu, znajde pri precej hitrejšem dogajanju. Namesto počasnih in premišljenih popravkov smeri pridejo v ospredje hitri manevri, spreminjanje hitrosti, merjenje na nasprotnike in proženje orožja. Krmilna palica je za takšno igranje zelo primerna, saj omogoča upravljanje več osi, sprožilec in dodatne tipke pa so uporabni za bojne funkcije.

Izkušnja je bila (še posebej na začetku) nekoliko kaotična. Vidi se, da ta letalski komplet ni bil zasnovan z mislijo na takšne igre, ampak z malce potrpljenja sem sčasoma ujel svoj ritem in tudi užival v letenju. Nisem bil tako dober oziroma natančen, ampak glede na to, da je bil namen zabava, sem to tudi dosegel.

Če bi rad vstopil v svet simuliranega letenja, je to poceni začetek

Ni najcenejša vstopnica, obstajajo tudi cenejši kompleti (z vprašljivo kakovostjo), ampak za okoli 180 € se mi zdi, da dobiš kar veliko. Krmilna palica s Hallovimi senzorji, možnost nastavljanja uporaba, fizična stikala, ločena enota z ročicami … Če si šele začel svojo pot v svet simulacije, je to več kot dovolj, da dobiš občutek, ali ti takšno igranje sploh ustreza. Če ja, potem pa lahko začneš razmišljati o nadgradnji celotnega sistema.

Kar lahko rečem, je, da če je igra smiselna za uporabo takšnega letalskega kompleta, bi ga zagotovo uporabil namesto klasičnega krmilnika ali miške in tipkovnice.