Test GameSir Tarantula 8K – poceni, lahek in s pravim občutkom za igre

Pred kratkim sem si v pisarni naredil majhno izložbo naprav, ki jih redno uporabljam ali pa za katere hočem, da so vedno na dosegu. V Ikei sem kupil ploščo Skadis, jo montiral na steno, 3D natisnil nastavke in držala in zdaj lahko v sede vzamem, kar potrebujem v tistem trenutku. Mogoče polnilnik, USB ključek z Linux distribucijami, powerbank, gimbal ali pa enega od krmilnikov, ki jih imam trenutno v lasti ali pa aktivno testiram. Tej družbi se je zdaj pridružil krmilnik GameSir Tarantula 8K. Na pogled čisto klasičen (čeprav oranžna barva bode v oči), ampak jasno ne moreš soditi knjigi po platnicah, še posebej, ker je vpleten GameSir, ki zna izdelati odlične krmilnike.

Ampak krmilnikov za okoli 70 € in manj je ogromno. In čisto vsi pravijo, da so naslednja stopnja revolucije za gamerje in predvsem e-športnike. Kaj loči GameSir Tarantulo 8K od ostalih? Kaj naredi bolje? Kje, če sploh, mu spodleti?

GameSir Tarantula 8K – uporabljal ga boš samo s kablom in na Windowsu

Tarantula 8K je žični krmilnik, namenjen izključno računalniku (Windows, z omejeno podporo za macOS), ki tehta le 180 gramov. Nima baterije, nima vibracijskih motorjev, vse z mislijo, da je krmilnik čim lažji in udoben za daljše igranje. Poveže se prek USB-C kabla, ima 3,5-milimetrski avdio priključek in RGB osvetlitev. Cena je okoli 70 € (tudi manj), kjer se gibljejo tudi Xbox Elite in tudi njegovi sovrstniki, kot je GameSir G7 Pro 8K.

Tehta samo 180 gramov, kar je na primer več kot dvakrat manj od G7 Pro 8K. Ker nisem vajen, da je krmilnik tako lahek, priznam, da sem najprej imel občutek cenenosti, kot da nekaj manjka. Še zdaj mi je čudno, ko menjam krmilnike in vzamem Tarantulo. Če z njim delam z isto močjo, se bojim, da bom kaj zlomil. Strah je seveda odveč, ampak traja nekaj časa, da se privadiš.

Srce krmilnika so palčke druge generacije GameSir Mag-Res TMR. Torej brezkontaktna magnetna tehnologija, ki po mojih izkušnjah dobro rešujejo drsenje (angl. driftanja) palčk, ki muči toliko cenejših krmilnikov. Poleg tega ima krmilnik dvojni način sprožilcev (Hall Effect analogno ali mikrostikalo), ABXY tipke z mikrostikali, taktilno stikalno smerno tipko in kar devet dodatnih tipk, in sicer dva gumba zadaj, dva mini odbojnika in še dodatne tipke na sprednji strani.

Škoda, da sprednja stranica ni enostavno snemljiva, da bi morebiti lahko zamenja palice ali smerne tipke. Za zdaj nimam pripomb glede njihovega delovanja, ampak običajno so to komponente, ki prve odpovejo.

Oblika, ki se ne more odločiti, kateri konzoli pripada

GameSir je pri Tarantuli 8K palčke postavil simetrično, druga ob drugi na spodnji polovici ohišja – torej po vzoru PlayStationovega DualSense, ne pa diagonalno kot pri Xboxu. Hkrati pa je zgornja polovica, kjer sedijo ramenski gumbi in sprožilci, oblikovana bolj po vzoru Xboxovega krmilnika. Rezultat je nekakšen hibrid, ki se v praksi obnese presenetljivo dobro za tiste, ki so navajeni na simetrično postavitev, a hkrati pusti občutek, da zgornji del ne pripada popolnoma isti družini kot spodnji. Občutek je bil na začetku, vsaj zame, nekoliko nenavaden, ampak nič, kar ne bi izginilo po nekaj dnevih uporabe.

Kar zadeva same tipke, so ABXY gumbi dosledni. Občutek klika je oster in ohišje pod pritiskom ne škriplje niti se ne upogiba, kar je pri krmilnikih te cenovne kategorije vse prej kot samoumevno. Manj pohval imam za zadnje gumbe in odbojnike na ramenih. Zame so nekoliko premehki (vsaj v primerjavi z glavnimi tipkami) in tudi naletel sem na občasen dvojni klik, kar seveda nikoli ni zaželeno, še posebej ne v streljačinah.

Je Tarantula res tako odzivna kot pravijo?

Glavni sta dve metriki: hitrost osveževanja (angl. polling rate) in vhodni zamik (angl. input lag).

Hitrost osveževanja je podatek, kako pogosto operacijski sistem (Windows) od USB vrata povpraša po novih podatkih. Pri 1000 Hz računalnik preveri stanje 1000-krat na sekundo (vsako 1 ms), pri 8000 Hz pa 8000-krat na sekundo (vsakih 0,125 ms). Vhodni zamik pa meri celoten čas od trenutka, ko se mehanski ali električni stik v krmilniku dejansko aktivira (pritisk gumba ali premik igralne palice), do trenutka, ko krmilna plošča (MCU) ta signal obdela in pošlje po kablu.

Pri žični povezavi in polni frekvenci 8000 Hz je krmilnik dosegel povprečno zakasnitev gumbov okoli ene milisekunde in povprečno zakasnitev palčk pod pol milisekunde, z zelo nizkim nihanjem (angl. jitter) v razponu desetink milisekunde. Tekmuje z najbolj priznanimi tekmovalnimi krmilniki na trgu, in ne le na papirju. Meritve so bile ponovljene pri več različnih nastavitvah frekvence (8000, 4000, 1000 in 250 Hz). Če bi radi videli, kaj dejansko pomeni imeti 8000 Hz, nastavite frekvenco na 250 Hz in verjemite, da boste opazili, da zakasnitev ni več manj kot milisekunda, ampak v rangu 3-5 milisekund. Pri RPG-ju mogoče to ne bo prišlo do izraza, pri simulacijah in streljaških igrah pa je to nekaj, kar si gamer ne želi videti.

Pri palčkah je slika mešana. Ni zaznati notranje mrtve cone. Palčki se odzoveta na najmanjši možni premik, kar je odlično za natančno merjenje, a hkrati pomeni, da mora uporabnik morebitno drsenje blažiti sam, znotraj nastavitev posamezne igre. Zunanje mrtve cone praktično ni (pod pol milimetra), napaka kroga znaša okoli 7 %, kar je dober rezultat.

Malce slabša je zgodba pri centriranju. Napaka pri vračanju v izhodišče znaša okoli 3 do 4 %, kar je zmeren, ne odličen rezultat, in pomeni, da bo marsikdo v igrah, kot je Apex Legends, vseeno nastavil majhno mrtvo cono.

GameSir Connect ponuja globoko prilagajanje občutljivosti, mapiranja tipk in obnašanja sprožilcev, štiri profile, ki jih preklopiš kar med igro, ter podporo za nastavke Kontrol Freek, sicer namenjene PlayStation krmilnikom. Lepa poteza za tiste, ki so vanje že vložili. Kar bi lahko dodali, je, možnost nastavitve na vmesno frekvenco 2000 Hz. Trenutno lahko izbereš 1000, 4000 in 8000 Hz, manjka pa še kakšna vmesna stopnja. Če imate slučajno starejši procesor, vam svetujem, da prej tudi pogledate, ali bo najvišja frekvenca 8000 Hz vplivala na obremenitev računalnika. Nekateri uporabniki so zasledili, da se obremenitev eksponentno poveča. Moj procesor (14600K) ni imel težav.

RPG, akcijsko-pustolovske igre, streljačine, arkade, borilne igre … Občutek med igranjem je res odličen

V tekmovalnih strelskih igrah (Apex Legends, Valorant …), kjer se odloča v delčkih sekunde, se izostrena odzivnost palčk pozna takoj. Ker Tarantula 8K nima notranje mrtve cone, se že najmanjši dotik palčke prevede v premik pogleda, kar je pri hitrih potezah in mikro-popravkih med merjenjem prava paša za oči.

Občutek je bolj surov in neposreden kot pri marsikaterem tovarniško nastavljenem krmilniku, kjer proizvajalec namerno doda malce mrtve cone, da prikrije netočnosti. Edino, kar sem moral po nekaj urah popraviti sam, je bila majhna mrtva cona znotraj same igre.

V dirkalnih igrah (Asseto Corsa) pridejo do izraza dvojni sprožilci. Ko sem preklopil na analogni Hall Effect način, je bilo doziranje plina in zavore pričakovano gladko. Za hitrejše, bolj arkadne dirke (Forza Horizon 6) sem preklopil sprožilca v mikrostikalni način, kjer se je menjava med plinom in zavoro spremenila v skoraj digitalno hiter klik.

Pri hitrih akcijskih in platformskih igrah, kjer šteje vsak skok in vsak natančno odmerjen pritisk, so glavne ABXY tipke prišle do izraza. Mikrostikalni klik je oster in razločen, zato je bilo ponavljajoče se pritiskanje med hitrimi kombinacijami prijetno predvidljivo. Smerna tipka se je pri diagonalnih premikih obnašala dosledno, brez zatikanja.

Pri počasnejših pustolovskih in igrah z vlogo (Indiana Jones, The Last of Us …) se je najbolj poznala odsotnost vibracijskih motorjev. Krmilnik je zaradi tega opazno lažji v roki, kar med dolgimi sejami res pomeni manj utrujenosti v zapestju, a hkrati manjka tisti dodatni sloj potopitve, ki ga vibracija prinese ob eksplozijah, udarcih ali okoljskih učinkih. Če je vibracijska povratna informacija zate pomemben del doživetja zgodbe, je to edino področje, kjer se Tarantula 8K odpove nečemu v zameno za hitrost in lahkotnost.

Pri borilnih igrah (Mortal Kombat) so dodatne tipke na hrbtni strani prišle še posebej prav za hitro izvajanje makrov, čeprav sem, tako kot marsikdo s »claw« prijemom, občasno po nesreči zadel eno od sprednjih dodatnih tipk, ko so prsti med intenzivno igro nehote zdrsnili proti robu ohišja.

Pogrešam, da se lahko usedem na kavč in igram

Vem, da je Tarantula namenoma žični krmilnik, ampak sem v tem času vseeno tarnal, da sem moral biti ves čas blizu računalnika. Priloženi kabel je sicer razmeroma dolg, ampak ne dovolj, da bi se vseeno lahko udobno namestil na kavč ali naslonjač in odigral kakšno partijo. In tudi ne bi hotel tvegati, da se kdo spotakne čez kabel ali pa da maček misli, da je to nova igrača. V isti sapi lahko omenim še, da se odsotnost haptičnih motorjev pozna. Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje imel v roki krmilnik, ki ne vibrira glede na dogajanje na zaslonu. Tako sem navajen, da sem podzavestno ob kakšni eksploziji pričakoval, da me bo zatreslo, in je bilo čudno, ko se ni nič zgodilo.

Ti dve »pomanjkljivosti« in začetno privajanje na nekatere mehke tipke so moji edini pomisleki. Drugače pa se mi zdi, da so s Tarantulo 8K zadeli odlično sredino. Odzivnost je fenomenalna, prav tako izdelava, tehnologija v notranjosti je celo nad povprečjem za ta cenovni razred.

Če iščeš hiter, natančen in cenovno dostopen krmilnik izključno za računalnik, je GameSir Tarantula 8K vsekakor vreden preizkusa.