Test: Epomaker G84 – kompaktna 80% mehanska tipkovnica s trojno povezljivostjo

Trojna povezljivost oziroma možnost izbiranja med Bluetoothom, kablom in 2,4-GHz povezavo? Super. Velikost 80 %? Ni mi najbolj posrečena velikost, ker numerično tipkovnico potrebujem pogosto za delo, ampak za gaming to ni pomembno. Zamenljiva stikala? Priročno za čiščenje in za morebitno kasnejšo personalizacijo.

To lahko takoj razbereš iz embalaže in vsaj te osnove je Epomaker dobro uredil pri tipkovnici Epomaker G84. Črno različico te tipkovnice sem več tednov preizkušal pri vsakdanjem delu in igranju, da bi ocenil njene tehnične specifikacije, kakovost izdelave, izkušnjo tipkanja, trajanje baterije, stabilnost povezave, programsko opremo, ergonomijo in splošno uporabniško izkušnjo. Posebej me je zanimalo, kako se G84 obnese v praksi: ali so stabilizatorji tipk dobro nastavljeni in ne ropotajo, kako odzivna je tipkovnica (zlasti v brezžičnem načinu), kakšen je občutek pod prsti ter kakšne kompromise prinaša tako dostopna naprava (na voljo za okoli 90 €).

Sicer plastična, ampak čvrsto grajena

Epomaker G84 na prvi pogled deluje presenetljivo minimalistično in kakovostno za svojo ceno. Celotno ohišje je izdelano iz plastike, a ob dotiku in uporabi ne daje občutka cenene igrače – konstrukcija je čvrsta in nič ne škripa. Tipkovnica je privzeto rahlo nagnjena pod agresivnim kotom, kar sem sprva jemal kot dobrodošlo, saj roke pri tipkanju počivajo v naravnem položaju. Če potrebujete še višji kot, sta na dnu na voljo dve stopnji zložljivih nožic. Te nožice so robustne in med testom niso popustile ali se zložile niti ob močnejšem potisku tipkovnice.

Oblika ohišja vključuje nekaj premišljenih poudarkov. Sprednji rob je namesto ostrega 90° reza oblikovan pod kotom 45°, kar je prijaznejše do dlani, ko počivajo na mizi. Smerne puščice so rahlo odmaknjene od preostalega bloka tipk, kar preprečuje, da bi jih zgrešeno zadeli med tipkanjem. V oči ne bode noben kričeč logotip. Na ohišju je le diskretna oznaka Epomaker na majhni kovinski ploščici ob strani, ki služi tudi kot dekorativni element z RGB osvetlitvijo. Poleg tega sta na levi in desni strani spodnjega roba ohišja vgrajena po dva majhna svetlobna trakova, ki ponoči nežno osvetlita mizo – prijeten estetski dodatek, ki pa je dovolj subtilen, da ne moti.

Za prenosljivost je odlično poskrbljeno: 2,4 GHz USB sprejemnik ima svoje mesto v posebni reži pod eno od zložljivih nožic, kjer se varno hrani. Tako ga med prenašanjem tipkovnice ni mogoče izgubiti, kar se mi zdi izvrstna rešitev, saj sem pri drugih brezžičnih napravah že večkrat pogrešal takšno praktično shranjevanje. Na hrbtni strani poleg USB-C priključka najdemo drsno stikalo za izbiro načina (Bluetooth/2,4 GHz/Off) in pa preklop med Windows in Mac razporeditvijo. Slednji pomeni, da lahko z enim gibom prilagodimo funkcije določenih tipk (Cmd in Win) za uporabo na Macu.

Stikala zelo prijetna, izkušnja tipkanja prav tako

Epomaker je v ta model vgradil obilico rešitev za izboljšanje občutka. Celotna tipkovnica je vpeta prek mehkih podložk (angl. gasket mount) in ima pet plasti pene (Poron, IXPE, silikon) za dušenje zvoka. Vsak pritisk tipke zato prinese zelo mehek pritisk stikala. Hkrati notranje dušenje poskrbi, da ni nobenega kovinskega zvonjenja ali votlega odmeva, ki bi kvaril akustiko.

Preizkusil sem različne scenarije, od hitrega pisanja člankov do večurnega klepetanja na spletu in igranje iger. Stikala na moji tipkovnici so bila Epomaker Creamy Jade, ki veljajo za nekoliko težja linearna stikala (pribl. 45 g aktivacije). Občutek je bil posledično bolj utežen in rahlo počasnejši v primerjavi z bolj lahkotnimi stikali, a to sploh ni negativno. Ugotovil sem, da lahko na Jade tipkam zelo natančno, saj vsak pritisk daje jasno povratno informacijo, prstom pa kljub nekoliko večji upornosti tipke ni prehud napor. Za ljubitelje lažjega pritiska so na voljo tudi Transparent stikala (okoli 32 g), ki še bolj poudarijo hitrost in lahkotnost tipkanja.

Tipkanje na G84 je udobno. Tipke imajo standardni razmik in profil, površina PBT pokrovčkov pa je rahlo hrapava na dotik, kar preprečuje drsenje prstov.

Velik poudarek je Epomaker namenil tudi stabilizatorjem na večjih tipkah (preslednica, Enter, Shift itd.). Te so že tovarniško dobro podmazane, zato ni motečega rožljanja ali opletanja.

Seveda nobena tipkovnica ni popolna. Pri G84 sem moral nekaj dni privajanja posvetiti njeni posebni razporeditvi. Ker gre za kompaktno 84-tipkovno postavitev, ne dobi vsaka funkcija svoje fizične tipke, na primer tipko Delete je privzeto treba sprožiti prek kombinacije Fn (ali pa jo preslikati drugam). Priznam, da sem sprva večkrat refleksno iskal tipko Delete v zgornjem desnem kotu, kjer pa je na G84 druga funkcija. Na srečo je zaradi podpore VIA ta »problem« enostavno rešljív: hitro sem si premapiral bližnjo tipko, da zdaj neposredno deluje kot Delete.

Baterija dobra, ne pa vrhunska

Seznanitev prek Bluetooth 5.0 je hitra in omogoča hranjenje do treh naprav v spominu tipkovnice, med katerimi nato preklapljamo z bližnjičnimi tipkami Fn (Fn+1/2/3 za BT-profile) ali z drsnikom.

Ko sem pritisnil kombinacijo za drug profil, je tipkovnica v sekundi ali dveh znova povezala in nadaljeval sem s tipkanjem tam, kjer sem ostal. Med delom nisem doživel nobenih nenavadnih prekinitev ali padcev povezave. Bluetooth povezava je ostala stabilna, 2,4-GHz način pa se je izkazal za enako odzivnega kot žična povezava. Tudi pri intenzivnem igranju prek brezžičnega 2,4 GHz ni bilo zaznati opazne vhodne zakasnitve.

Baterijski vidik je pri brezžičnih tipkovnicah vedno ključen, G84 pa se tukaj odreže zelo solidno. 4000 mAh baterija v notranjosti pomeni, da sem pri mešani uporabi (pisanje čez dan, občasna osvetlitev zvečer) tipkovnico polnil približno vsakih nekaj dni. Pri neprestano vklopljeni RGB osvetlitvi bo treba polniti bolj pogosto. Po mojih izkušnjah vzdrži okoli en delovni dan intenzivne rabe (proizvajalec navaja okoli 15 ur).

Če osvetlitev ugasnemo, pa tipkovnica zdrži bistveno dlje. Teoretičnih 400 ur pomeni več tednov zmerne uporabe brez polnjenja.

Epomaker G84 navduši z dejstvom, da je združljiva s QMK in VIA, kar v svetu mehanskih tipkovnic pomeni odprta vrata v popolno prilagoditev. Sam sem izkoristil VIA aplikacijo za nekaj premapiranj (kot omenjeno, sem prilagodil funkcijo Delete tipke) in za nastavitev makra za pogosto uporabljeno besedno zvezo.

Postopek je bil enostaven. Prek Epomakerjeve spletne strani sem prenesel JSON konfiguracijsko datoteko za G84, jo naložil v VIA in takoj dobil grafični vmesnik za urejanje razporeda. Vse spremembe so se zapisale v pomnilnik tipkovnice skoraj v trenutku. Odlična plat te rešitve je, da posebni gonilniki niso nujni, kar je blagodejno predvsem za uporabnike, ki ne marajo nameščati še ene dodatne aplikacije za periferijo.

Epomaker sicer ponuja tudi lastno programsko opremo (gonilnik) za G84, ki pa je po mojih izkušnjah precej generična in manj intuitivna. Kdor ne želi posegati v QMK/VIA, lahko osnovne stvari opravi tudi s kombinacijami Fn na sami tipkovnici (npr. menjavanje efektov osvetlitve, nastavljanje svetilnosti ipd.), kar je opisano v priloženem priročniku.

Epomaker G84 je dobra tipkovnica, vendar ji manjka pika na i

Njena največja aduta sta udoben, tih, a odziven občutek pri tipkanju ter izredna prilagodljivost povezljivosti. G84 se brez težav poda v različne vloge – zjutraj sem na njej pisal članke in urejal preglednice, popoldne sem z enako napravo preklopil na prenosnik in odpisal nekaj e-pošt, zvečer pa sem brez pomisleka skočil v svet iger.

Seveda je treba omeniti tudi kompromise. Ohišje je v celoti plastično (čeprav dobro grajeno), kar pomeni, da nima tistega hladnega občutka aluminija, ki ga nekateri pričakujejo pri dražjih modelih. Vgrajeni pokrovčki tipk so sicer vzdržljivi PBT, a njihova prosojnost ne dopušča, da bi RGB osvetlitev v temi povsem enakomerno osvetlila vse simbole.

Nekaj privajanja zahtevata tudi nenavadna postavitev (kot že rečeno glede tipke Delete) in odsotnost namenskih medijskih tipk oziroma kolesca za glasnost.