Raziskovalni projekt 5G Varnost

Slednji je bil leta 2018 izbran na javnem razpisu »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov (TRL 3-6)« in je bil delno financiran s strani Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V drugi polovici junija 2022 je Ministrstvo tudi potrdilo uspešen zaključek projekta.

Partnerji projekta 5G Varnost smo se v svojih raziskavah in demonstratorjih osredotočili na zanesljive 5G-ready komunikacije, storitve in aplikacije z uporabo novih in izboljšanih interaktivnih modalnosti za državljane in profesionalne uporabnike PPDR. Raziskali smo ključne omogočitvene tehnologije in njihovo zrelost ter zasnovali nove arhitekture in poslovne modele, ki jih omogoča platforma 5G. S podporniki projekta smo izbrali relevantne primere uporabe, jih predstavili v obliki demonstratorjev širši strokovni javnosti in jih z njimi tudi validirali.

Rezultati Telekoma Slovenije potrjujejo, da omrežje 5G zadosti potrebam uporabnikov s področja javne varnosti, zaščite in reševanja, ki vključujejo izredno visoke zahteve po varnosti, razpoložljivosti, odzivnosti in robustnosti. V tem desetletju lahko pričakujemo prehod na širokopasovna omrežja, ki bo postopen, v prehodnem obdobju pa bo potrebno zagotoviti interoperabilnost omrežij in sočasno uporabo tako širokopasovnih kot tudi ozkopasovnih omrežij.

Za Iskratel je bila vitalnega pomena zasnova portfelja dispečerskih rešitev nove generacije za operativne centre, nadzorne sobe ter centre poveljevanja in nadzora, ki so skladne s standardi za operativne komunikacije in se izvajajo v virtualiziranem oziroma oblačnem okolju ter jih lahko ponujamo kot storitev (Dispatcher as a Service). Posebno vrednost jim daje skladnost z dejanskimi pričakovanji in potrebami uporabnikov ter preverjene možnosti, ki jih prinašajo tehnologije 5G.

Na Fakulteti za elektrotehniko so se pri projektu ukvarjali predvsem z mobilnimi aplikacijami za klic v sili oziroma za komunikacije v sili; tovrstne aplikacije po Evropi že postajajo realnost, saj lahko uporabnikom pomagajo hitreje sporočiti vse potrebne podatke v center 112, video klic pa je nepogrešljiv predvsem za gluhe, ki uporabljajo znakovni jezik. Na tem področju se je nedavno vzpostavil nov standard PEMEA, ki ga že podpira več držav EU, in je bil uporabljen tudi v projektu.

Rezultati podjetja OSI so prispevali na eni strani k zagotavljanju informacijske in kibernetske varnosti omenjenih rešitev na celotni poti in k smernicam za zagotavljanje operativne varnosti, ki temeljijo na široko sprejetih standardih in dobrih praksah, in na drugi strani k spoštovanju zasebnosti oziroma rešitvi za zaščito vseh osebnih podatkov s pomočjo sistema za beleženje revizijskih sledi.

Dosedanji rezultati in dosežki vseh konzorcijskih partnerjev predstavljajo vsebinski okvir za celovito naslavljanje digitalne prenove javne varnosti, zaščite in reševanja v Sloveniji. Glede na vpoglede v najboljše prakse najnaprednejših tehnoloških in domenskih okolij v Evropi in širše, konzorcij 5GVarnost predlaga do največje možne mere celovit in celosten, proaktiven, strokoven in sinhroniziran pristop države, ki bo prinesel ne le družbene, ampak tudi ekonomske učinke.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo podpornikom projekta, Upravi RS za zaščito in reševanje, Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, Poklicni gasilski enoti Celje, SRIP Pametna mesta in skupnosti in IKT Horizontalna mreža, Direktoratu za informacijsko družbo pri Ministrstvu za javno upravo (po novem del Službe Vlade RS za digitalno preobrazbo), Prometnemu institutu, Digitalnemu inovacijskemu stičišču Slovenije, Slovenskemu združenju za elektronsko identifikacijo in elektronske storitve zaupanja, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS, Inštitutu za razvoj vključujoče družbe in Inštitutu za Korporativne varnostne študije ter evropskima združenjema EENA (European Emergency Number Association) in PSCE (Public Safety Communication Europe).

Več o projektu in njegovih rezultatih je na voljo na povezavi tukaj.