Apple kopira skoraj vse

Applov najnovejši mobilni operacijski sistem iOS 7 je predstavil število dolgo pričakovanih funkcij. Vsem, ki niso njihovi zavrženi pristaši, je dosti novosti izgledalo precej poznano. Njihov novi vmesnik, iz katerega so odstranili teksture usnja, lesa in šivov, vabi povezave z Microsoftovim »Metro« vmesnikom z operacijskih sistemov Windows Phone in Windows 8. Vizualno se trudijo dohiteti druge sisteme z dodatkom preklopnih gumbov v nastavitvah, enostavnejšim vmesnikom za večopravilnost in gestami za nadzor.

Novi iOS 7 ima veliko izposojenih vizualnih elementov.

Razen par izjem ima skoraj vsak koncept modernih mobilnih uporabniških vmesnikov svoje korenine nekje drugje. Applov novi meni za večopravilnost se je spremenil iz preprostega pregleda ikon v vodoravni seznam predogledov strani. To lahko takoj povežemo z večopravilnostjo v Windows Phone. Toda podobnosti gredo še dlje. Skoraj identične so s HTC One X in Sense 4. Vsi ti pa imajo svoje začetke 4 leta v preteklosti. Takrat je Palm na svojem mobilnem telefonu Palm Pre predstavil takrat inovativni webOS z večopravilnostjo s pogledom kartic, ki so se zaprle s preprostim potegom na stran.

Nadzorni center je drug primer, kjer so eno idejo uporabili in predelali skoraj vsi mobilni ustvarjalci. Applov novi meni nudi hiter dostop do pogostih funkcij, kot so način na letalu, Bluetooth, Wi-Fi in nadzor svetilnosti. LG in Samsung sta bila med prvimi proizvajalci, ki so to uporabili na svojih verzijah Androida nekaj let nazaj. Še pred tem se je takšen meni pojavil na Nokijinem Symbianu in Microsoftovem Windows Mobile. Obstajali pa so že tudi dodatki s temi funkcijami za Android in iOS.

Nadzorni center in center obvestil uporabljata prozornost na nov način. Tudi ta koncept je že star. WebOS je bil poln prosojnosti. Zaganjalnik aplikacij je tam lebdel v mehurčku nad ozadjem. Prva večja uporaba prosojnosti v uporabniškem operacijskem sistemu je bila v Windows Vista. Tam so leta 2005 predstavili Aero Glass, ki je zameglil ozadje na enak način kot iOS 7. Prosojnost se je že leta 2000 pojavila v »dock« plošči v OS X.

Večina posodobitev iOS je preprosto modernizacija starega vmesnika. Sporočila, pošta, koledar, beležke, opomniki in druge pred nameščene aplikacije so bile predelane s preprostimi vmesniki, toda aplikacije večinoma delujejo enako. Tudi tu so uporabili nekaj izposojenih idej. Vse ključne aplikacije podpirajo poteg z leve namesto starega gumba za nazaj. Vsak Android uporabnik že pozna te geste. Ideja je postala priljubljena z Nokijinim Meego vmesnikom na prenosnem telefonu N9, uporabljena pa je bila tudi v BlackBerry 10.

Podobnosti je še več. Nov zaslon za prejet klic, ki od uporabnikov zahteva »swipe to answer« je funkcijsko podoben Samsungovem TuchWiz vmesniku in izgleda enako kot v Windows Phone 8. Igriva ozadja, ki se premikajo, ko premakneš telefon, so bila uporabljena v sistemu TAT leta 2009. Podobnosti bi lahko naštevali še v neskončno. Dovolj bo, da citiramo Steva Jobsa, ki je leta 1994 parafraziral Picassa z besedami »dobri umetniki kopirajo, odlični umetniki pa kradejo.« Jemanje konceptov in njihova interpretacija je nekaj, kar počnejo vsi ustvarjalci. Te interpretacije in izboljšave so ključnega pomena. Pri iOS 7 tako vprašanje ni ali kopirajo in kradejo ideje, temveč je, ali jih dovolj dobro razvijajo.