Okrogla miza o odprti kodi

Na okrogli mizi o pomenu odprte kode za lokalno gospodarstvo in o vlogi države pri tem, ki so jo priredili v okviru Mednarodne poslovne Linux in odprtokodne konference (IBLOC), so bili odprtokodni strokovnjaki precej kritični do slovenske javne uprave in celo do nekaterih IT-podjetij. Uroš Kositer iz podjetja Agenda in Tadej Drmaž iz podjetja Zrcalo sta celo prepričana, da niti ljudje javni uslužbenci in zasebniki na odločilnih položajih ne vedo, zakaj je odprta koda koristna in kaj sploh prinaša. Kakšen odnos ima država, ki je pred leti sicer začela uvajati odprtokodne rešitve, a je nato to strategijo zavrla, pokaže tudi dejstvo, da se vabilu na okroglo mizo ni odzval prav nihče iz javne uprave – niti iz ministrstva za javno upravo ali iz drugih služb vlade niti iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Ne glede na mlačen odziv slovenske vlade na okroglo mizo, okoli katere so sedeli vrhunski svetovni strokovnjaki za odprto kodo, se minister za javno upravo dr. Gregor Virant, kot je že pred časom povedal posebej za konferenco IBLOC, zaveda pomena odprte kode. “Podrobnih primerjav med stroški uporabe in vzdrževanja licenčnega in odprtokodnega programja nismo delali, vendar lahko rečemo, da z odprtokodnimi rešitvami prihranimo več kot 50 odstotkov licenčnine ustreznega lastniškega produkta.” Še večji prihranek pričakujejo ob celoviti uveljavitvi odprte kode v namizno opremo, čeprav bo tudi vložek v znanje in v prehod na nov sistem pri tem večji, kot je bil za uvajanje odprte kode na strežniški ravni. Minister se zaveda, da je odprta koda, ki odpira obsežen trg znanja, za vsako državo, še posebno pa za Slovenijo, edinstvena priložnost in da bodo pri tem največ pridobile države, katerih ustanove bodo na področju odprte kode najbolj aktivne. “Države EU morajo vlagati v razvoj odprtokodne programske opreme in s tem rešiti odvisnosti od mega korporacij,” je prepričan dr. Virant.