Norveška šolarjem omejuje uporabo umetne inteligence

Norveška vlada se je odločila za odločen korak v boju proti digitalizaciji šolskega vsakdana. Po uradni izjavi norveškega premierja Jonasa Gahra Støreja država uvaja prepoved uporabe orodij generativne umetne inteligence v osnovnih šolah, medtem ko bo za starejše učence veljal močno poostren nadzor. Glavni razlog za takšno potezo so resne skrbi glede negativnega vpliva tehnologije na sam proces učenja, kar se že odraža v slabših rezultatih na nacionalnih testiranjih.

Norveška sicer ne ukrepa prvič. Že leta 2024 so namreč v šolah popolnoma prepovedali pametne telefone, učiteljem pa podelili večja pooblastila za vzdrževanje discipline. Novi vladni načrt temelji na stopenjskem pristopu glede na starost učencev. Najmlajši šolarji od 1. do 7. razreda (stari med 6 in 13 let) bodo imeli popolno prepoved uporabe umetne inteligence. Za mladostnike v nižji srednji šoli (stari med 14 in 16 let) bo uporaba teh orodij zelo omejena in dovoljena izključno pod neposrednim nadzorom učiteljev. Povsem drugače pa bo v višjih srednjih šolah, kjer bodo dijaki, stari med 17 in 19 let, lahko razvijali spretnosti dela z napredno tehnologijo, kar jih bo pripravilo na visoko šolstvo in prihodnji trg dela.

Da bi ublažili prevelik vpliv sodobne tehnologije, vlada razmišlja tudi o povečanju proračunskih sredstev za nakup klasičnih tiskanih knjig. Kot piko na i pa Norveška načrtuje še en odmeven zakonodajni korak. Ta vključuje prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 16 let. S tem sledi zgledu Avstralije in nekaterih drugih držav, ki želijo drastično omejiti čas, ki ga mladostniki preživijo pred elektronskimi napravami. Čeprav so nekateri tehnološki navdušenci do takšnih omejitev skeptični, Norveška stavi na preverjene ukrepe, s katerimi želi vrniti poudarek h klasičnemu pridobivanju znanja.