Evropska digitalna denarnica zamuja. Kako kaže Sloveniji?

Uvajanje enotne digitalne denarnice v Evropski uniji se sooča z znatno upočasnitvijo. Projekt, ki naj bi državljanom omogočil varno hranjenje osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj, diplom, zdravstvenih kartic in bančnih podatkov na mobilnih napravah, bo zamudila kar 24 od 27 držav članic. Brezplačna aplikacija sicer temelji na treh zaščitnih mehanizmih: izbirnem razkrivanju podatkov, onemogočanju povezovanja aktivnosti ter nezmožnosti sledenja s strani izdajatelja. Uporaba bo povsem prostovoljna, klasični papirnati dokumenti pa ostajajo v veljavi.

Slika po posameznih državah je zelo raznolika. Italija močno izstopa, saj njeno rešitev mesečno uporablja že skoraj 8 milijonov ljudi. Po drugi strani Nemčija začetek načrtuje šele za januar 2027, Nizozemska pa je po pilotnem preizkusu zgolj 57 uporabnikov izid prestavila na konec leta 2027. Bolgarija medtem šele pripravlja ustrezno zakonodajo.

Tudi za gospodarstvo so določeni natančni roki. Banke bodo morale zaradi pravil proti pranju denarja aplikacijo sprejemati od julija 2027 dalje, ostala podjetja pa do 24. decembra 2027. Kljub naprednim varnostnim obljubam pa velja biti nekoliko previdni. Skupina za digitalne pravice EDRi opozarja na osnutke pravil, ki bi lahko zahtevali prepoznavanje obraza ter s tem potencialno zmanjšali raven zasebnosti uporabnikov.

Kako kaže Sloveniji?

Slovenija je na tem področju med naprednejšimi. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je že razvilo svojo e-denarnico, ki bo delovala kot nadgradnja trenutne aplikacije eOsebna in sistema SI-PASS. Slovenska evropska elektronska denarnica naj bi bila prebivalcem na voljo v začetku leta 2027.