Ninja Gaiden II – prikolica 3 & 4

Ninje so bile, tako Wikipedia, nadarjeni posamezniki, strenirani v različnih borilnih veščinah, gverilskemu vojskovanju, vohunjenju in ubijanju. Pošiljali so jih na nevarne misije, njihovo poreklo ni natančno znano, prvič pa naj bi jih stopicljati po sencah videli v fevdalni Japonski 14. stoletja. Beseda “ninja” (na Japonskem “shinobi-no-mono”, kar označuje nekoga, ki obvlada veščino ninjutsu) je na popularnosti pridobila predvsem v času po Drugi Svetovni Vojni, zdajšnji pomen besede pa se je zasidral pri “nekdo, ki je vešč v prikritosti”. Ninja!

Če pustimo zapleteno etimologijo ob strani, za ninje rado velja, da so bili, kot pripadniki nasprotujočih si klanov, zapriseženi sovražniki samurajev. Prav zaradi mnogo boljše orožarske opremljenosti le-teh, so bile ninje primorane uporabljati taktični (beri: zahrbten) pristop pri njih ubijanju (česar si samuraji zaradi svojega častnega kodeksa niso mogli privoščiti), njihova orožja pa so morala biti zlahka zakrita in lahka. Popularni mediji so poskrbeli, da si ninje dandanes pogosto predstavljamo oblečene v črno, toda, zgodovinsko gledano, temu ni bilo nujno tako. Ninjam je bilo važno predvsem to, da so bili na svoji misiji čimbolj nevidni, pa četudi so se morali zato obleči v samuraja ali navadnega vaškega berača (mimogrede; škoda, da ni bilo preoblačenja v Assassin’s Creed!). Je pa treba povedati, da se je stereotip črne oprave ninj začel v klasičnem Japonskem gledališču, kjer je bilo njihovo prikritost najlažje izvesti (in simbolizirati) s popolnoma črno obleko, saj so se tako porazgubili med številčne v črno oblečene skrbnike gledaliških rekvizitov. Ryu “Ninja Gaiden” Hayabusa pa za skakanje v črni opravi po gozdu in vsepovsod verjetno nima nobenega drugega izgovora kot to, da je črna pač najbolj seksi “barva” (dejstvo!).

Kar se orožij tiče, so ninje, presenetljivo, zelo rade uporabljale smodnik. Z dimnimi bombami in “petardami” je premetena ninja lahko ob pobegu poskrbela za diverzijo, uporabljale pa so tudi bombe s peskom (za oslepljevanje) in vrsto drugih domislic, kot je prikrivanje svojih sledi s prirejenimi podplati sandalov, ki so za seboj puščale živalske odtise ali odtise otroških nog. Priljubljeno orožje je bil “shobo”, ovalni kos lesa, s katerim so z bliskovitim pritiskom na kakšno od ključnih točk na telesu paralizirali svojo tarčo, seveda pa so se v njihovem repertoarju našli tudi različni meči in rezila.

Fantaziji, da ste poskakujoča, brutalna, bolj slabo prikrita, slaboritna ninja, se boste lahko, zopet, prepuščali nekoč spomladi. Lastniki Xboxa 360, namreč.