Ne le otrokom, tudi odraslim na internetu grozi zloraba

»Slovenci smo na področju varovanja osebnih podatkov vedno bolj zavedni, mogoče še malo premalo, ampak se izboljšuje. Največji problem je, da osebnih podatkov ne pojmujemo kot neke dobrine, ki bi jih bilo treba ščititi, ampak jih veselo razdajamo, predvsem po Facebooku, Twitterju in drugih socialnih omrežjih oziroma jih prodajamo trgovinam za neke majhne ugodnosti. Tako, da v prvi vrsti smo sami sebi največji sovražnik,« izpostavlja državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov pri informacijskem pooblaščencu mag. Matjaž Drev.

V veljavo je stopila Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), sredi maja prihodnje leto pa bodo inšpekcijske službe to področje začele strožje nadzirati in delati po tej novi pravni podlagi. »Novosti je precej, ključne pa so zelo visoke globe za kršitve, tudi do 20 milijonov evrov, ki lahko doletijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov. Zato se je dobro pripraviti,« je ob robu današnjega sklopa predavanj o spletni varnosti na sejmu Feel the Future dejal mag. Matjaž Drev.

Najpogostejše kršitve na področju varovanja osebnih podatkov so: nezakonito trgovanje z osebnimi podatki, kjer ni pravne podlage, nezakonita obdelava teh podatkov in neustrezno zavarovanje, tudi nadzor interneta in elektronske pošte preko mej, ki jih določa zakon, pa tudi neustrezno trženje brez ustrezne pravne podlage. Kršitelji so najpogosteje večja ali manjša podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo večjih količin osebnih podatkov, tudi telekomunikacijski operaterji in zavarovalnice, problematični pa so tudi tisti, ki obdelujejo občutljive osebne podatke, recimo institucije zdravstvenega sektorja. Če ugotovite, da ste žrtev zlorabe svoji osebnih podatkov, Drev svetuje: »Najbolje je, da se obrnete na informacijskega pooblaščenca, ki je inšpekcijski organ za to področje. Ta bo vašo prijavo obravnaval in videl kaj se v okviru inšpekcije da narediti.«

V okviru današnjega sklopa predavanj o spletni varnosti je bila med drugim tudi okrogla miza o pomenu upravljanja z identitetami za zagotavljanje skladnosti z GDPR. Posebna pozornost pa je bila namenjena tudi varnosti otrok na spletu.

Na temo Varen svet v otroškem žepu je predavala Maja Vreča iz Arnesa, ki izpostavlja, da na spletu na otroke prežijo številne nevarnosti: »Največja težava je izguba zasebnosti, da se otrok ne zaveda, da je vse kar objavlja na internetu javno. Pa tudi to, da počasi, s preveliko uporabo, zapade v odvisnost.« Da ne pride do tega, so ključni odrasli oziroma starši, ki morajo biti otrokom v oporo in jih usmerjati. S svojimi dejanji pa morajo biti tudi zgled, pravi Maja Vreča in dodaja: »Predvsem s tem, kako mi uporabljamo internet in kako uporabljamo naprave. Tudi odrasli namreč včasih zapademo v odvisnost od pametnih naprav.«

Uporabo telefona moramo, zlasti mlajšim otrokom omejiti in jim postaviti zdravo mero, nikakor pa pametnih naprav ne smemo uporabljati kot varuško. »Tako kot televizija ni primerna varuška, tudi pametni telefoni in igrice niso. Ni dobro, da smo veseli, ko je otrok na telefonu, igra igrice, gleda posnetke in je tiho. To so zadeve, ki so zelo nevarne, da se razvije odvisnost,« pravi Vreča. Ne le odvisnost, problematično je tudi virtualno nasilje, ki je pogosto še bolj nasilno od realnega. »Otroci si na internetu dovolijo veliko več kot sicer, ker osebe, v katero ga usmerjajo, ne vidijo. Pogosto pa dejanj, kot so objavljanje posnetkov drugih v kočljivih situacijah, ali ustvarjanje lažnih profilov, ne vidijo kot virtualno nasilje ampak kot šalo,« še pravi Vreča.