Navdihnil ga je angleški Mini Cooper

Pri osebnih računalnikih in prenosnikih dobimo občutek, da je njihova oblika postranskega pomena in da zanjo skrbijo kvečjemu kakšni zadrti računalniški geniji. Pri avtomobilih je ravno nasprotno. Pogosto slišimo za slavne oblikovalce in vizionarje, ki uspejo združiti skupek napredne mehanizacije v zelo unikaten izdelek. Logično, ko pa si računalniški svet deli več ali manj iste sestavne dele, od procesorja pa do matičnih plošč.

Prav redko slišimo, da bi oblikovalec prenosnika spregovoril o svojih inspiracijah pri oblikovanju le-tega. Verjetno zato, ker načeloma sploh ne obstajajo. Takuma Tomoaki je tako verjetno prvi zemljan, ki je razkril te občutke in primerjal prenosnik z avtomobilom, primerjavo pa podkrepil z dejstvi, da sta oba majhna in sofisticirana ter da se strup skriva v majhnih in lepih stekleničkah.

V poplavi Intelovega čipovja in Atom procesorjev, se Sony-jev »ne-prenosnik« na nek način razlikuje od ostalih. Prvo razliko nam razkrije tako imenovani »trackpoint« gumbek, ki je zamenjal najpogosteje uporabljen drsnik za premik miškinega kazalca. Pri Sony-u so s tem pridobili na debelini, zmanjšani porabi energije in stroških, omogočilo pa jim je tudi izdelati najmanjšo še uporabno tipkovnico, katere »pitch« razdalja (razdalja med centrom sosednjih tipk ) meri skrbno preračunanih 16.5 mm.

Prenosnik krasi še 1600 x 760 velik zaslon, ki omogoča prikaz polnega 720p HD videa. Zunanje ohišje je narejeno iz gladkega aluminija, medtem ko je notranjost plastična s prefinjenimi dodatki karbona, mešanica, ki naredi prenosnik trden in lahek. Kljub temu, da vas bo Sony Vaio P bržkone na prvi pogled impresioniral, pa boste verjetno sčasoma ugotovili, da ni najbolj uporabna prenosna stvar na svetu.