Lahko zaradi koronavirusa že sklenjeno pogodbo razvežemo?

Kaj to pomeni za pogodbe, katerih vsebine ne moremo izpolniti? Za pojasnila smo prosili Matija Jamnika, odvetnika, na katerega se te dni obrača veliko strank s podobnimi dilemami.

Posel se je zaradi koronavirusa spremenil ali se vsaj izvaja na povsem spremenjen, močno otežen način. V igri so posli, ki bi morali biti sklenjeni, pa še niso. Okoliščine gor ali dol, za temi posli so tudi pogodbe. Pa se lahko zaradi okoliščin, ki vladajo trenutno, razvežejo ali spremenijo?

Kot pravi Jamnik, je to mogoče. Bo pa moralo podjetje ali druga oseba, ki bo želela epidemijo virusa Covid-19 oziroma koronavirusa izkoristiti za razvezo ali spremembo že sklenjene pogodbe, zadostiti nekaterim pogojem. Pogodba je morala biti sklenjena pred izbruhom virusa ali vsaj, preden je postalo očitno, da gre za epidemijo, in preden je postalo očitno, kakšne bodo posledice. Ob tem rok za izpolnitev obveznosti še ni smel preteči. Še ena možnost je ta, da je izpolnitev obveznosti sicer mogoča, vendar jo epidemija objektivno otežuje, na primer zaradi omejevanja prevozov.

Pogodbe ni mogoče izpolniti?

Pri tako ekstremnih okoliščinah kot vladajo trenutno, je povsem mogoče, da izpolnitev pogodbenih obveznosti ni samo otežena, temveč je nemogoča. Država lahko prepove promet s proizvodi, ki so predmet pogodbe, zato jih je nemogoče dostaviti. Naročnik pa jih lahko potrebuje samo sedaj, čez mesec dni pa bi bili proizvodi zanj neuporabni.

V tem primeru obveznost stranke, ki je ne more izpolniti zaradi objektivnih razlogov, preneha. Prosta je obveznosti, vendar bo še vedno morala dokazati, da je naredila vse, kar je v njeni moči, da bi obveznost izpolnila, opozarja Matija Jamnik. Seveda s prenehanjem te obveznosti preneha tudi obveznost druge stranke, na primer obveznost plačila naročenega blaga.

Ena izmed možnosti je tudi, da stranka ne more izpolniti le dela pogodbe, ostalo pa bi lahko. V tem primeru lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne zadostuje njenim potrebam.

Višja sila in neodgovornost za škodo

Na splošno velja, da mora stranka, ki ni izpolnila pogodbe ali je zamudila z njeno izpolnitvijo, nasprotni stranki povrniti škodo, ki je s tem nastala. Gre torej za primere, ko je pogodba ostala v veljavi in ni bila razvezana ali prilagojena. Izjema je t. i. višja sila: okoliščine, nastale po sklenitvi pogodbe, ki jih stranka ni mogla preprečiti ali se jim izogniti.

Jamnik dodaja, da je ob tem dobro poznati še eno pravilo Obligacijskega zakonika, in sicer dolžnost obveščanja nasprotne stranke. Stranka, ki se sklicuje na višjo silo, lahko vseeno odgovarja za škodo, ki je nastala nasprotni stranki zato, ker je prva stranka ni pravočasno obvestila o nastopu višje sile in posledično nasprotna stranka ni mogla ustrezno reagirati in prilagoditi svojega ravnanja – na primer pravočasno poiskati alternativnega dobavitelja blaga.

Kaj storiti?

Kar splošno trditi, da epidemija Covid-19 predstavlja primer spremenjenih okoliščin ali višje sile in da je zaradi nje nemogoča izpolnitev določene obveznosti, bi bilo nespametno. Še vedno je veliko odvisno od okoliščin določenega primera, ki potrjujejo, ali to drži ali ne. Te so na primer: kdaj je bila sklenjena pogodba, za kakšno obveznost gre, kaj je stranka naredila, da bi se izognila posledicam in podobno.

Če ste v dvomih in imate težave zaradi neizpolnitve obveznosti iz pogodbe zaradi nepredvidenih okoliščin ali, če se na te sklicuje druga stranka, boste sami zadevi težko prišli do dna. V takšnih primerih se raje obrnite na izkušene pravnike.

Danes so okoliščine namreč res takšne, da je lahko povsem verjetno, da svojih pogodbenih obveznosti ne morete izpolniti. Vseeno pa zadeve nikoli niso črno-bele, pogled strokovnjaka jih lahko kaj hitro razjasni.