Kako bo delo videti leta 2030?

Svet dela in industrija sta se v zadnjih nekaj letih neizmerno spremenila. Delo na daljavo in avtomatizacija sta v številnih sektorjih postala stalnica.

Vendar pa so trendi, ki jih je navidezno povzročila pandemija, obstajali že prej. Kar se je zgodilo leta 2020, je le pospešilo razvoj, ki je že pred korona virusom preoblikoval trge in poslovno okolje.

Že danes si lahko ustvarimo predstavo o tem, kako bomo morda delali, proizvajali in upravljali v prihodnjih letih. Pravzaprav je naloga tehnoloških inovatorjev in velikih delodajalcev, kot je Epson, da te stvari pomagajo preoblikovati – na bolje. Navsezadnje ima naše podjetje po vsem svetu skoraj 80.000 zaposlenih. 

Kateri so torej novi trendi, ki jih sprejemamo in bomo z njimi pomagali oblikovati prihodnost dela?

Megatrendi, na katere velja biti pozorni 

Če nas je preteklo desetletje česa naučilo, je to, da lahko sposobnost prilagajanja nastajajočim trendom in globalnim okoliščinam podjetje izstreli na vrh in do uspeha ali pa ga spravi na kolena. Vodje morajo biti pripravljeni na vse in začeti razmišljati o tem, kako se lahko njihovi zaposleni pripravijo na leto 2030. 

Prvi korak: avtomatizacija.

Vse, kar je mogoče avtomatizirati, bo avtomatizirano, od fizične avtomatizacije z roboti SCARA, ki proizvajajo in sestavljajo izdelke, do virtualne avtomatizacije s programskimi (ro)boti za opravljanje ponavljajočih se pisarniških opravil. Z industrijskega vidika se bo to pokazalo v tehnikah, kot je porazdeljena proizvodnja. V pisarnah bodo množice administrativnega osebja prerazporejene na druga delovna mesta. Robotska avtomatizacija procesov in umetna inteligenca bosta upravljali račune, usposabljanje in uvajanje osebja v delo.

Sledi sodelovanje.

Ideje zaposlenih, osvobojene napornih ročnih postopkov in duhomornih opravil, bodo najpomembnejše premoženje prihodnosti. Te je treba usmeriti v dejanske inovacije, to pa je mogoče doseči le s sodelovanjem in izmenjavo. To, kar je eksplodiralo v pandemiji, se bo še naprej razvijalo z novimi načini povezovanja in deljenja onkraj omejitev pisarniškega kotička.

Danes imajo hibridni sestanki ključno vlogo pri ustvarjanju prostora za sodelovanje. Nadaljnje inovacije na področju vsestranskih naprav za prikazovanje vsebin, kot so projektorji, bodo pomagale premostiti vrzel med zaposlenimi, ki delajo na daljavo, in tistimi v pisarni. Izboljšanje uporabniške izkušnje s prikazovanjem projekcij oddaljenih udeležencev v naravni velikosti zagotavlja enak položaj in večjo prisotnost.

Nato bo na vrsti trajnost.

Človeška iznajdljivost, ki pozna inovacije in sodelovanje, premika meje. Vendar so svetovni viri omejeni, tudi človeški možgani in telo imajo omejitve. Zato mora biti trajnost v središču dela in industrije. Zahteva tudi, da korporacije ne razvijajo le svojega posla, temveč mislijo tudi na druge ter vlagajo v skupnosti, zagonska podjetja in partnerje, ki bodo pripomogli k večjemu uspehu.

Epson na primer bogati življenja, skupnosti in organizacije, saj se osredotoča na pošten dobiček in ne na pretirano rast prihodkov. Prav tako je zavezan podpirati trajnostno družbo z odprtimi partnerstvi in sodelovanji, sodelovanjem z dobrodelnimi organizacijami in zmanjševanjem odvisnosti od podzemnih virov.

Nenazadnje nas vse čaka vseživljenjsko učenje.

Inovacije in prebojne tehnologije nedvomno hitro spreminjajo področje, hitrost in obseg dela. Ker se bo delovno mesto zaradi avtomatizacije in digitalizacije ter vzpona povsem novih panog dramatično spremenilo, bosta razvoj spretnosti in resna zavezanost vseživljenjskemu učenju ključna za izpolnjevanje potreb po delovni sili v prihodnosti.

Skratka, nastajajoča delovna sila bo tista, ki bo znala uporabljati podatke, bo dobro sodelovala z umetno inteligenco in roboti ter bo imela pobudo, da preuči, kakšne spretnosti zahteva prihodnost, da bo lahko sledila razvijajoči se tehnologiji.

Kako se lahko podjetja pripravijo na prihodnost?

Podjetja morajo oblikovati konkretne načrte za izrabo opisanih megatrendov in se pripraviti na delovna mesta leta 2030. Da bi to dosegla, se morajo vodstva osredotočiti na oblikovanje kultur, ki temeljijo na tehnologiji in so osredotočene na človeka, usmerjajo pa jih ciljno usmerjeni in vizionarski ljudje, ki lahko vodijo trajnostno poslovanje podjetja.

Za začetek morajo podjetja razmisliti o tem, kako v delovno silo vključiti številne demografske spremembe. Za 21. stoletje je značilno, da narašča število mladih, ki jim je zelo mar za družbena in okoljska vprašanja. Ko bo na trg delovne sile vstopilo vse več pripadnikov generacije Z, bodo podjetja odgovorna za to, da bodo usmerjena k cilju in ne zgolj k dobičku. Glede na to morajo vodstva ponovno razmisliti in preoblikovati svoje dolgoročne načrte, vključiti trajnostne strategije in sprejeti družbeno odgovorne prakse ter po potrebi ponovno uskladiti poslovanje podjetja.

Hkrati morajo podjetja v svoje izdelke in storitve vključiti okoljske in družbene dejavnike ter dejavnike dobrega upravljanja (ESG). Ponovno morajo oceniti svoj vpliv na okolje, saj se povečuje povpraševanje po preglednosti etičnih ali okoljskih politik. To vključuje ponoven razmislek o načinu delovanja podjetja, od pobud za razogljičenje do oblikovanja krožnega gospodarstva, ki zmanjšuje uporabo virov in odpadkov ter niža emisije ogljika.

Nato morajo podjetja bolje razumeti način, kako vsak zaposleni in ekipa opravlja svoje delo, da bi bolje razumeli, kako vključiti tehnologijo – zdaj in v prihodnosti. V času, ko digitalne strategije ustvarjajo povsem nove, ključne naloge, ki jih podjetja opravljajo na nove načine, podjetjem primanjkuje nadarjenih ljudi. Raziskave namreč kažejo, da se bo moralo do 30 do 40 odstotkov vseh delavcev v razvitih državah preusmeriti v nove poklice ali vsaj bistveno nadgraditi svoje spretnosti.^[i]

Večina vodij meni, da je talent največja ovira za uspešno izvajanje novih strategij – zlasti tistih, ki jih spodbujata digitalizacija in avtomatizacija. Podjetja bi se morala odzvati z notranjimi ukrepi in razvijati talente, ki jih že imajo, ter razviti strukture in izobraževalne programe, ki jim bodo pomagali sistematično iskati najprimernejše zaposlene za prihodnje položaje. Ko se podjetja pripravljajo na prihodnost dela, mora biti potreba po izpopolnjevanju in preusposabljanju zaposlenih prednostna naloga. 

Podjetja, ki so pripravljena na prihodnost

To so negotovi časi. Delodajalci se trudijo opredeliti delovno mesto prihodnosti, zaposleni pa so zaskrbljeni, da ne bodo več del delovne sile prihodnosti. Nekaj stvari je očitnih:

• Avtomatizacija se bo še naprej vse bolj uveljavljala.
• Podjetja brez jasnih ciljev se bodo soočila z večjim nadzorom.
• Prav tako bo težje najti in obdržati prave ljudi za posamezno delo.

Glede na to morajo podjetja vedno razmišljati o napredku svoje panoge. Obstajajo že primeri podjetij, ki so v tej smeri naredila velik korak naprej.

Eno takih podjetij je Amazon, ki je za dvigovanje kvalifikacij in usposabljanje zaposlenih v več oddelkih namenilo 700 milijonov dolarjev. Amazonova tehnična akademija, program usposabljanja in posredovanja zaposlitve, na primer opremlja netehnične uslužbence Amazona z bistvenimi znanji za prehod na poklice s področja programske opreme.^[ii] 

Drugi primer je podjetje Epson. Vsak dan namreč v raziskave in razvoj vložimo približno 1,14 milijona evrov. Poleg tega smo se zavezali, da bomo prispevali 73 milijard evrov za spodbujanje trajnostnih inovacij ter do leta 2050 postali ogljično negativni in v proizvodnji ne bomo uporabljali podzemnih virov.

Pritisk za spremembe se krepi že več let. Pred pandemijo korona virusa so bila podjetja prepočasna, preveč razdeljena in preveč kompleksna. Mnogi so se bali in pandemija je to potrdila, da so bila ta podjetja zasnovana za svet, ki izginja, in ne za prihodnost, ki jo bodo sestavljali povečana povezljivost, avtomatizacija brez primere, demografski premiki ter vse večja osredotočenost na ljudi, namen in vrednote.

Svet dela in industrije sta se v zadnjih nekaj letih neizmerno spremenila. In kmalu se bosta spet spremenila.

[i] https://www.mckinsey.com/business-functions/people-and-organizational-performance/our-insights/getting-practical-about-the-future-of-work

[ii]