Test Samsung Galaxy S26 Ultra – stari znanci, nove moči in zaslon, ki ne mara radovednežev

Samsung ima privilegij, ki si ga lahko privošči samo še Apple in noben drug proizvajalec. Tudi če kakšno leto ne pripravi revolucionarnega telefona, ima tako močno in zvesto skupnost uporabnikov, da mu je to oproščeno.

Zdaj pa je vprašanje, ali je novi Samsung Galaxy S26 Ultra revolucionaren telefon ali takšen, ki mu moraš določene stvari oprostiti?

Samsung Galaxy S26 Ultra cena in specifikacije

• Samsung Galaxy S26 Ultra 12GB/256GB: 1449 €
• Samsung Galaxy S26 Ultra 12GB/512GB: 1649 €
• Samsung Galaxy S26 Ultra 16GB/1TB: 1949 €

Na voljo v vijolični, črni, modri in beli barvi.

Samsung Galaxy S26 Ultra – se spomniš, ko je bil titan vroča roba?

Od tega je minilo že dve leti, a takrat sta Samsung in Apple tekmovala, kateri ima višjo vrednost in kakovost titana v svojih telefonih. »Vojna« je trajala samo dve generaciji, kajti letošnji Galaxy S26 Ultra ima aluminijasto ohišje (Samsung mu pravi Armor Aluminium 2). Razlog naj bi bil v tem, da so prihranili na teži (aluminij je tudi cenejši in lažji za obdelavo), ampak bolj verjetno je, da sledijo Applu, ki se je prav tako odločil, da titana ne potrebuje.

Pomembna razlika za uporabnika? Niti ne, razen če je bila zate to točka ponosa, ampak dvomim. Pomembno je, da je telefon odporen, kar seveda tudi je. Vendarle govorimo o telefonu za tisočaka in pol. Spet pa ni tako odporen kot na primer HONOR Magic8 Pro ali Xiaomi 17 Ultra, ki imata oceno IP69 (HONOR celo IP68K). Dokler telefona ne boste postavili neposredno pred močan curek vode, kljub nižji številki odpornosti ne boste imeli težav. Ampak pri premijskih telefonih moram dlakocepiti, ker so razlike med njimi že tako minimalne.

Če ga primerjam z lanskim Galaxy S25 Ultra, je fasada ostala večinoma enaka. Zaslon je popolnoma raven, Samsung že nekaj časa ne mara krivulj. Stranice so ravne, le robovi so malenkost zaobljeni, da te ne “bodejo” med igranjem ali ko fotografiraš. Posebnost Ultre je še vedno pisalo S Pen, ki ima svoj prostor v ohišju. Lansko leto so mu močno okrnili funkcionalnost (odstranili so Bluetooth in vse spremne funkcije) in na žalost te odločitve letos niso razveljavili. Pogrešal bom predvsem možnost uporabe pisala kot daljinskega upravljalnika za fotografiranje. Še vedno pa lahko uporabiš geste (iztegneš roko in odpreš dlan) ali pa glasovne ukaze (cheese, smile …). Kakovost pisala se mi sicer zdi enaka, tudi na otip deluje zelo podobno. Mislim, da je na eni strani bolj ukrivljeno, to je pa tudi edina sprememba, ki sem jo opazil. Moraš pa paziti, kako vstaviš pisalo v ohišje. Prilega se samo na en način.

Lansko leto sem drzno napovedal, da bi lahko že letos ostali brez vgrajenega pisala. Vesel sem, da sem se motil. Upam, da bo tako ostalo tudi naslednje leto.

Kar je še drugače, so kamere. Posamezna tipala niso več ločena, ampak so v istem ogrodju. Sprememba ni drastična. Sami presodite, katera oblika vam je bolj všeč. Osebno bi raje videl, da bi bil Samsung bolj drzen. Malce sem naveličan skoraj identične podobe zadnjih (vsaj) štirih let. Vem, da je ta oblika postala kot nekakšen zaščitni znak (čez celotno linijo, tudi v A seriji, kar me tudi malo zmoti), vseeno pa mislim, da bi marsikateri uporabnik pozdravil svežino pri izgledu.

Samsung Galaxy S26 Ultra je malenkost tanjši (7,9 mm, prej 8,2 mm) in v enem letu je izgubil štiri grame (214 g). Spredaj imamo steklo Gorilla Armor 2 z dodatkom keramike za dodatno vzdržljivost in tudi za pomoč pri odbojih svetlobe, zadaj pa Victus 2. Obe zaščiti sta najboljše, kar ponuja Corning.

AMOLED in zloglasni zasebni prikaz (Privacy Display)

Pozabi na čip, kamere in vse ostalo. Letošnja glavna noviteta je zaslon oziroma nov sloj zaščite, ki preprečuje mimoidočim, da vidijo vsebino na tvojem telefonu.

Ampak najprej dolgočasni podatki. AMOLED je enak lanskemu, torej 6,9-palčni s frekvenco osveževanja med 1 Hz in 120 Hz. Najvišja svetilnost je »samo« 2600 nit (kandel), kar je skoraj trikrat manj kot pri HONOR in Xiaomi telefonih. A dokler na zaslon ne sveti močna sončna svetloba, ni težav. Poleti na plaži ali ob bazenu pa lahko pričakujete, da boste morali poiskati senco za najboljšo čitljivost. Ločljivost je zelo dobra (1440 x 3120, privzeto na FullHD+), še bolj pa slikovna gostota (kar 500 ppi). Nekoliko nenavadno je, da so ostali na 8-bitni globini zaslona, čeprav so govorili, da so naredili nadgradnjo na 10 bitov.

Zdaj se pa lahko posvetimo »zasebnemu prikazu« oziroma Privacy Display.

V samem jedru Samsungovega Privacy Displaya se odvija nekakšen ples fotonov, kjer tehnologija Flex Magic Pixel deluje kot nekakšen svetlobni usmerjevalnik. Namesto da bi svetloba prosto uhajala pod širokimi koti, jo večplastna črna matrika (arhitektura, ki spominja na drobne, nevidne rešetke) fizično ukroti in prisili, da potuje izključno proti tvojim očem. Ko aktiviraš ta način, se v notranjosti panela vzpostavi napetostno polje, ki spremeni orientacijo tekočih kristalov in ustvari pogoje za popolni notranji odboj. Svetloba, ki bi jo sicer ulovil radoveden pogled s sosednjega sedeža na vlaku ali klopce v parku, se preprosto odbije nazaj v notranjost naprave, kot bi se zaletela v nevidno ogledalo. Rezultat je skoraj srhljivo učinkovita optična izolacija. Medtem ko lahko uživam v polni jasnosti barv in ostrini, se za vsakogar, ki gleda le malo od strani, zaslon v trenutku spremeni v črnino (odvisno od nastavitev).

Ja, rezultat je podoben tistemu, ki si ga lahko sam ustvariš z namenskimi zaščitnimi stekli. Ampak prednost tega, da telefon zasebnost uravnava na strojni ravni je, da lahko funkcijo vklopiš ali izklopiš. Meni najboljša stvar novega zasebnega sloja je, da si lahko izbereš, katere aplikacije »firbcem« ne bodo vidne – na primer mobilna banka, sporočila, polje za vnos PIN kode in podobno. Tudi obvestila lahko zamaskiraš, medtem ko bo preostanek zaslona še vedno viden.

Če imaš vklopljeno običajno raven zasebnega prikaza, bo tisti, ki gleda iz strani, mogoče še vedno delno videl, kaj delaš, katero aplikacijo uporabljaš, ne bo pa na primer videl vsebine sporočila, s kom se pogovarjaš in podobno. Če vklopiš t. i. največjo zaščito zasebnosti, pa je s strani zaslon povsem črn.

Ni pa vse rožnato. Ko vklopiš zasebni prikaz, najprej opaziš, da se zmanjša svetilnost – za okoli 10 %. Če vklopiš največjo raven zaščite, še za enkrat toliko. V tem primeru se izgubijo še kontrasti in na žalost tudi nekaj ostrine, kar opaziš tudi s prostim očesom in ne samo pri primerjavi z drugim telefonom. Skrbi me tudi, kako to vpliva na uporabnike, ki so občutljivi na (nevidno) utripanje zaslona. Ostali to rešujejo z visokimi PWM frekvencami, Samsung pa nikoli ni dal poudarka na to tehnologijo. S tem zasebnim slojem se mi zdi, da bi bila zanje situacija samo še slabša.

Skratka, uporabna tehnologija, vendar ne brez kompromisov.

Pod zaslonom se skriva še ultrazvočni čitalec prstnih odtisov, ki je dobro odziven, ampak pogrešam, da bi si lahko programiral hitre bližnjice do določenih aplikacij (kot pri Vivo telefonih).

Snapdragon 8 Elite Gen 5 dobavlja moč, hlajenje pa le malenkost boljše od lanskega

Moram se popraviti, Samsung Galaxy S26 Ultra ima čip Snapdragon 8 Elite Gen 5 za Galaxy, tako kot že zadnjih nekaj let. Razen v imenu se to pozna v nekoliko višjih frekvencah jeder, v številkah pa mogoče v odstotek ali dva več zmogljivosti. Nič alarmantnega za rivale, to je bolj lastnost, s katero se lahko Samsung pohvali v marketinških sporočilih.

RAM-a lahko dobiš do 16 GB (LPDDR5X), začetna konfiguracija pogona je pa 256 GB, katero odsvetujem, če ste ljubitelj iger, strasten fotograf ali na splošno porabite veliko spomina. Vsaka malce boljša Android igra hitro vzame več kot 50 GB prostora, Windows igre lahko tudi več kot 100 GB. Ker sem za test dobil ravno model s 256 GB prostora, sem moral sproti brisati igre, ki sem jih že testiral. Standard pogona je UFS 4.0, to je drugi najhitrejši, kar jih je trenutno na voljo.

Temperature se obnašajo malenkost boljše kot lansko leto. Izboljšali so hladilni sistem in povečali razpršilnik toplote (za okoli 20 %). Če se ne motim, so na čip in RAM module dodali tudi termalno pasto (prej samo grafitne blazinice). Pa tudi aluminij ima na splošno boljšo toplotno prevodnost kot titan. Ko sem igral igre, sem hitro prišel do 50°C na ohišju (povprečje 42-43°C na bateriji, okoli 57°C na čipu), kar je na dotik že kar prijetno toplo. Približno eno uro ali malce manj je temperatura mogoče nihala za kakšno stopinjo ali dve, potem pa se je strmo dvignila, tako kot pri večini telefonov. Ni dvoma, da so izboljšali hladilni sistem, nismo pa še na tej točki, da bi lahko čisto brez skrbi več ur igrali igre, snemali v 4K ali 8K in urejali posnetke.

Baterija ima kapaciteto 5000 mAh in je za kitajskimi konkurenti, ki se bližajo ali so celo presegli mejo 7000 mAh, predvsem po zaslugi nove baterije silicij-karbon, ki se je Samsung na daleč izogiba. Vsakič, ko njihove inženirje ali predstavnike vprašam, zakaj je temu tako, dobim PR odgovor, ki ni vreden objave. Pred kratkim je po spletu krožila tudi novica, da je nova baterijska tehnologija nevarna zaradi širjenja, ampak za zdaj ni nobenih konkretnih podatkov, ki bi to teorijo potrdili. Smo pa končno dobili 60-W polnjenje. Vsaj pet let prepozno, ampak vesel sem, da smo na tej točki. Vendar to velja samo za Ultro, preostala modela imata 25-W in 45-W polnjenje.

Avtonomija baterije je kljub manjši kapaciteti dobra, spet jih rešuje zelo dobro optimiziran sistem OneUI (smo na številki 8.5). V povprečju sem lahko dosegel okoli 9-10 ur vklopljenega zaslona (SoT, Screen on Time) pri zmerni uporabi, kar je dan in pol uporabe.

Samsung Galaxy S26 Ultra je sicer certificiran za Qi2 brezžično polnjenje, vendar nima vgrajenih magnetnih tuljav, zato boste potrebovali ustrezen ovitek.

Je agentna umetna inteligenca res tako uporabna, kot pravijo?

Začuden sem bil, ko je TM Roh, alfa in omega Samsunga, pred kratkim izjavil, da podjetje ne bo več lovilo najboljših specifikacij, razen če bo to izboljšalo Galaxy AI in uporabniško izkušnjo. Nenavadna izjava glede na to, da Ultro kupiš, ker želiš imeti najboljši telefon. Razumem, kaj je hotel reči, ampak če konkurenca vsako leto ponudi boljši zaslon, boljše kamere, mogoče kakšno dodatno inovacijo (tako kot je Samsung letos predstavil zasebni prikaz, Huawei dvojni teleobjektiv na istem tipalu …), potem se moraš odzvati.

No, glede na to, da je toliko poudarka na umetni inteligenci in programski izkušnji, poglejmo, pri čem smo.

Samsung Galaxy S26 Ultra uporablja dva modela UI (tretji, Perplexity, naj bi bil v prihodu). Za lokalne UI funkcije skrbi Gauss 2. Vsa orodja, ki potrebujejo oblak, pa uporabljajo Gemini 3.1 Pro. V ozadju je tudi zmogljivejši NPU, ki pomaga pri nalogah umetne inteligence.

Prva plast UI orodij so klasična orodja za pomoč pri pisanju, prevajanju, povzemanju in urejanju vsebin. Druga plast so kontekstne funkcije, kot sta Now Bar in Now Brief, ki poskušata iz mojih navad, obvestil, koledarja, vremena in drugih elementov sestaviti bolj uporaben dnevni vmesnik. Tretja, najbolj ambiciozna plast, pa je agentna umetna inteligenca: Now Nudge, prenovljeni Bixby in Gemini z avtomatizacijo zaslona, kjer telefon ne ostane več le svetovalec, ampak poskuša izvajati večstopenjska opravila. Prav ta tretja plast je najbolj zanimiva, hkrati pa tudi najbolj nedosledna.

Pri osnovnih Galaxy AI orodjih sem imel najmanj zadržkov. Prevajanje v živo in Tolmač sta še vedno med najbolj oprijemljivimi funkcijami, saj omogočata sprotno prevajanje klicev in pogovorov (žal slovenščina še ni med podprtimi), del tega pa deluje tudi brez povezave, kar je pomembno za zasebnost in zanesljivost na poti. Iskanje z obkroževanjem zdaj lahko označi več predmetov na zaslonu, kar je super nadgradnja.

Funkcije za pomoč pri pisanju mi večinoma ne pridejo v poštev, poznam pa uporabnike, ki si z njimi pomagajo pri hitrem preoblikovanju besedila, popravljanju tona in prevodih. Kadar imam intervju, imam vedno vklopljen snemalnik in transkripcijo govora, ki mi močno olajša pripravo članka. Čeprav mi je v tem pogledu veliko boljši NotebookLM.

Zelo dobro se obnese tudi ustvarjalni del Galaxy AI. Generative Edit in novejši Photos Assist omogočata urejanje fotografij na podlagi besedilnih ukazov, premikanje ali odstranjevanje objektov ter dopolnjevanje kadra, kar je pri hitri pripravi fotografij za družbena omrežja ali za članek res uporabno. Creative Studio je še en primer smeri, v katero Samsung potiska telefon. Za nekoga, ki pripravlja hitre vizualne osnutke, nalepke, vabila ali preproste grafične motive, je to priročno.

Pri videu sem dobil občutek, da je Samsung letos bolje razumel, da mora umetna inteligenca reševati konkretne probleme. Zvočna radirka zna zmanjšati ali odstraniti določene vrste šuma, kot so veter, zvok gneče ali glasbe v ozadju, kar je zelo uporabno, ko snemam hiter video na terenu in nimam časa za resno obdelavo zvoka. Deluje tudi na primer znotraj YouTuba. Auto Trim je zanimiv za hitre kolaže in »highlight« videe, saj lahko iz daljšega materiala izlušči poudarke, Instant Slow-Mo pa ostaja eden bolj zabavnih in hkrati praktičnih UI trikov, ker mi ni treba vnaprej razmišljati, ali moram snemati v slow-motion načinu. Če k temu dodam še Horizon Lock (ima ga tudi Vivo) za izjemno stabiliziran video, dobim telefon, ki zelo očitno nagovarja ljudi, ki veliko snemajo in urejajo neposredno na napravi.

Najbolj »agenten« občutek sem dobil pri kombinaciji Gemini avtomatizacije zaslona, prenovljenega Bixbyja, Now Nudge in Now Brief. Gemini zna odpreti aplikacije, se premikati po menijih, izbrati artikle, dodati stvari v košarico in pripeljati proces do točke potrditve, na primer pri naročanju hrane. To je najčistejši primer, ko telefon ne odgovarja le na vprašanja, ampak izvršuje naloge.

Prenovljeni Bixby naj bi omogočal bolj naravne pogovore in intuitivnejše upravljanje naprave, Now Nudge pa poskuša iz mojih aplikacij in vedenja izluščiti pravočasne predloge. Now Brief vse to pretvori v personalizirane preglede dneva, od prometa in vremena do koledarja in drugih uporabnih signalov. Ko vse deluje usklajeno, je to nekaj uporabnega. Moja težava je bila, da ni vedno delovalo, tako kot sem si jaz predstavljal. Prepoznavanje, kaj se dogaja na mojem zaslonu, ni bilo dosledno. Včasih je UI predlagala nekaj uporabnega, drugič predlogov sploh ni ponudila. Now Brief je posledično lahko hitro preveč splošen in pomanjkljiv. Tudi združljivost aplikacij je še vedno velika težava. Now Nudge na primer ne dela v WhatsAppu, kjer se največ zadržujem.

Nismo še na točki, ko bi lahko rekel »saj mi bo telefon vse sam uredil«. Niti ne vem, če si tega želim oziroma ali to potrebujem. Vem, da marsikdo komaj čaka, da bo dvignil roke in bo umetna inteligenca naredila vse namesto njega. Jaz pa vseeno rad večino stvari naredim sam.

Čas je za osvežitev kamer

Medtem ko na primer Huawei in HONOR več pozornosti dajeta na optiko, torej na strojno plat kamer, je Samsung očitno bolj na strani programske opreme. Vsaj če sodim po dejstvu, da že nekaj let niso pošteno prevetrili svoje fotografske zasedbe. To je tisto, kar sem govoril na začetku. Samsung Galaxy S26 Ultra nima slabih kamer, še zdaleč ne, ampak po drugi strani pa tudi ne predstavljajo nekaj revolucionarnega. Naredijo ravno dovolj, da ostanejo tik pod vrhom.

Postavitev vam bo znana. Kraljuje glavno tipalo z 200 milijoni slikovnih pik, družbo pa mu delata novi 50-megapikselni periskopski teleobjektiv s 5-kratno povečavo in tista zdaj že skoraj »legendarna« 3-kratna kamera z 10 megapiksli, na katero se Samsung zanaša že nekaj generacij. Podnevi so fotografije točno takšne, kot jih od Ultre pričakuješ, saj so polne podrobnosti in barv, ki včasih malce preveč »kričijo«, a so ravno zaradi tega kot nalašč za takojšnjo objavo brez dodatnega urejanja.

Ko pade mrak, se zares pokaže moč novega procesorja Snapdragon 8 Elite Gen 5 in nekoliko večjih zaslonk, saj Galaxy AI v ozadju opravi ogromno dela pri čiščenju šuma, ne da bi fotografija izgubila naravni občutek noči, čeprav sistem včasih sence posvetli malce bolj agresivno, kot bi si želel purist. Pri portretih je ločevanje motiva od ozadja zdaj skoraj kirurško natančno, predvsem zaradi funkcije Photos Assist, ki bolje razume 3D prostor in zna sence prilagoditi tako, da oseba ne deluje več kot ploščata nalepka na zamegljenem ozadju. Največji napredek, ki ga boš opazil v praksi, pa je fotografiranje motivov v gibanju, kjer je Samsung končno nekoliko ukrotil tisti zloglasni zamik sprožilca, zato tvoja mačka ali otrok na sliki ne bosta več le umetniški zmazek, ampak ujeta v trenutku jasnosti.

Posebno omembo si zasluži funkcija Horizon Lock, saj poskrbi, da videoposnetek ostane popolnoma vodoraven in stabilen, tudi če telefon med snemanjem v roki vrtiš za celih 360 stopinj. To deluje tako, da umetna inteligenca izkoristi ogromno površino glavnega tipala in iz njega v realnem času izrezuje stabiliziran kader, kar pomeni, da je obzorje vedno tam, kjer mora biti, ne glede na to, kako neroden si med tekom ali hojo.

Galerija fotografij

Samsung Galax S26 Ultra – naziv Ultra ne sije več tako močno kot prejšnja leta

Samsung Galaxy S26 Ultra je, tako kot vsako leto, super telefon. Zmogljivost je na najvišjem nivoju, izdelan je vrhunsko, programska podpora je najdaljša, baterija je solidna, končno se hitro polni, všeč pa sta mi tudi zasebni prikaz, ki sicer ni brez kompromisov, in video funkcija Horizontal Lock.  

V prihodnje bi si želel, da nadgradijo svetilnost zaslona, kapaciteto baterije, in da se interno pogovorijo o nadgradnji na baterijo silicij-karbon in na 10-bitni zaslon. Za konec pa še, da me v 2027 sezujejo pri kamerah. Že zdaj sem vesel, ko vidim, kaj držim v roki. Upam, da bom čez manj kot 12 mesecev še bolj nasmejan.