Osebnost internetnih trolov: makiavelizem, narcizem, psihopatija in sadizem!

Znanost internetne trolologije je v zadnjih letih naredila nekaj korakov naprej. V zadnjem letu smo npr. izvedeli, da imata obmetavanje z žaljivkami in napeljevanje na razdore v spletnih komentarjih polarizacijski učinek na občinstvo, kar vodi do “politiziranja” namesto do globljega razumevanja znanstvenih tem.

To ni dobro, vendar pa ni nič v primerjavi z novo psihološko raziskavo o osebnosti »trolov«. V študiji študentov univerze v Manitobi so namreč iskali direktne povezave med ljudmi, ki se vpletajo v tovrstno trolanje, in osebnostnimi lastnostmi, ki spadajo v t. i. Dark Tetrad oziroma temačni četverec: makiavelizem (volja do manipulacije in zavajanja drugih), narcizem (egoizem in obsedenost s samim sabo), psihopatija (odsotnost obžalovanja in sočutja) in sadizem (užitek ob trpljenju drugih).

Težko je zanikati rezultate, študija je namreč našla korelacije med osebnostnimi lastnostmi in obnašanjem trolov. Še več, odkrita je bila tudi povezava med vsemi »člani« temačnega četverca (razen narcizma) in skupnim časom, ki so ga posamezniki porabili za komentiranje na spletu.

V študiji so trole identificirali na več načinov. Eden od njih je bil odgovor anketirancev na preprosto vprašanje: »Kaj najraje počnete na spletnih komentarjih?«. Odgovori so bili »razpravljanje o vprašanjih«, »pogovor z ostalimi«, »ustvarjanje prijateljstev«, »trolanje ostalih« in »ostalo«. Na grafu si lahko ogledate, kako se različni odzivi na preference o spletnem komentiranju ujemajo z odzivi na vprašanja, ki so zasnovana tako, da bi identificirala lastnosti temačnega četverca.

Le 5,6 % anketirancev je potrdilo, da v »trolanju« dejansko uživajo. Za kontrast je 41,3 % uporabnikov interneta povedalo, da so pasivni bralci komentarjev oziroma da ne komentirajo in se ne marajo vključevati v sodelovanje pri komentarjih. To pomeni, da troli – po pričakovanjih – predstavljajo manjšino spletnih komentatorjev in še manjši del internetnih uporabnikov.

Raziskovalci so opravili večje število študij (v pomoč so jim bili vzorci Amazonovega Mechanical Turka in študenti univerze), da bi lahko bolje razumeli, zakaj trolanje privlači te vrste osebnosti. Sestavili pa so tudi svoj instrument za raziskavo, ki so ga poimenovali Global Assessment of Internet Trolling oziroma GAIT, sestavljajo pa ga naslednji elementi:

Poslal sem ljudi na šokantne spletne strani za zabavo.

Rad trolam ljudi na forumih in v spletnih sekcijah komentarjev medmrežja.

Rad griefam oziroma sabotiram in kvarim zabavo drugim igralcem v igrah multiplayer.

Bolj kot je stvar lepa in čista, bolj zadovoljivo jo je pokvariti.

Da, nekateri ljudje dejansko pravijo, da se strinjajo s temi izjavami, ki so povezane s sadizmom v njegovih različnih oblikah, psihopatstvom in makiavelizmom. Raziskovalci so ugotovili, da je na splošno povezava med sadizmom in trolanjem najmočnejša in da – kot pričakovano – sadisti uživajo v trolanju drugih. Tako troli kot sadisti uživajo v trpljenju drugih. Sadisti se le hočejo zabavati … in internet je njihovo igrišče.

Študija ugotavlja podobno kot spletne strani, še posebej tiste z veliko medijskimi vsebinami, ki tehtajo ukrepe, da bi omejile trolovsko obnašanje. Lani je npr. Popular Science popolnoma odstranila sekcijo s komentarji in sedaj navaja raziskave o škodljivih učinkih trolanja, ukrepe za nadzorovanje in preprečevanje trolanja pa so sprejeli tudi pri YouTubu.

Avtorica študije, Erin Buckels, pa ni dejansko prepričana, da je ta rešitev realistična. Ker je obnašanje motivacijsko za sadiste, bodo imeli uredniki komentarjev težko delo pri omejevanju trolanja, npr. pri prepovedih uporabnikov, in podobnih ukrepih. Po njenih besedah je čar trolanja premočen za sadiste, ki imajo verjetno omejene priložnosti izražanja svojih sadističnih interesov v družbeno bolj zadovoljivih in sprejemljivih metodah.