Evropska unija bo poskrbela za varnejšo odprtokodno programsko opremo

Odprta koda ima v primerjavi z lastniško številne prednosti, največja med vsemi pa je seveda prihranek na račun neplačevanja predragih licenčnin. Čeprav nad odprto kodo bedi veliko programerjev, to še ne pomeni, da je povsem varna za uporabo. Varnostni strokovnjaki namreč v tovrstnih programih namreč dan za dnem najdejo novo varnostno ranljivost.

Da bi uporaba odprte kode postala varnejša za končne uporabnike, je Evropska unija najavila pričetek izvajanja progama oziroma projekta FOSSA (Free and Open Source Software Audit). V okviru tega projekta bo namreč Evropska unija zagotovila finančna sredstva za iskanje varnostnih lukenj in ranljivosti v odprtokodni programski opremi. Čeprav bo šlo tu večinoma za tisto odprtokodno programsko opremo, ki jo uporabljajo inštitucije evropske unije, je med njimi kar precej takšne, ki jo uporabljajo tudi povsem običajni uporabniki in seveda podjetja.

Za iskanje varnostnih lukenj v odprtokodni programski opremi bo Evropska unija zagotovila kar en milijonov evrov finančnih sredstev, pri čemer se bo višina denarne nagrade za posamično ranljivost gibala med 25 tisoči in 90 tisoči evrov. Varnostni strokovnjaki bodo pod drobnogled vzeli kar 14 odprtokodnih programov. Ti programi so 7-Zip, Apache Kafka, Apache Tomcat, Digital Signature Services (DSS), Drupal, FileZilla, FLUX TL, GNU C Library (glibc), KeePass, midPoint, Notepad++, PuTTTY, das Symfony PHP Framework, VLC Media Player in WSO2.