Avtonomni robot bo nabral več kot 25.000 malin na dan

Robot deluje tako, da najde sadež, ga nežno prime s svojo robotsko roko in ga počasi prenese v zbiralnik. Trenutno celoten proces traja približno minuto za posamezno malino.

Morda se komu zdi slabih 800.000 evrov za razvoj enega robota ogromno, ampak če bo vse šlo po načrtih, je ravno v tem prihodnost nabiranja sadežev. Vsak robot bo sčasoma nabral več kot 25.000 malin dnevno, kar je precej več kot posamezni delavec, ki naj bi na dan v osmih urah uspel nabrati približno 15.000 malin. Podatke je zbral Fieldwork Robotics iz Univerze v Plymouthu, bo pa za nadaljnjo optimizacijo robota potrebnega še kar nekaj razvoja.

Robotika intenzivno prodira v kmetijstvo

Robot je ta trenutek v fazi testiranja v Veliki Britaniji, ki se ukvarja z velikim pomanjkanjem delavcev v kmetijski industriji, prav tako pa prihaja do višanja stroškov, kar seveda dodatno zapletejo napovedi o Brexitu. Število sezonskih delavcev iz Vzhodne Evrope se je v Veliki Britaniji zmanjšalo, delno zaradi Brexita oz. strahu pred njim, delno pa zaradi tega, ker sta Romunija in Poljska aktivno začeli nagovarjati domače delavce, naj ostanejo doma.

Razvoj robota poteka v sklopu partnerstva s Hall Hunterjem, enem glavnih pridelovalcev malin v državi, ki sadeže dobavlja verigam Tesco, Marks & Spencer in Waitrose. 1,8 metra visok robot na kolesih, ki glavni del svojega dela opravlja s prej omenjeno robotsko roko, je fazo testiranja začel v enem od pridelovalnih koncernov blizu Chichesterja v West Sussexu.

Robot poganjajo senzorji, 3D kamere, tehnologija približevanja in seveda strojno učenje. Nad vsem tem bdi sistem umetne inteligence, ki obdeluje ogromne količine podatkov, podatki pa potem optimizirajo delovanje.

Razvijalci poročajo, da robot v svoji najbolj optimalni obliki deluje s tolikšno hitrostjo, da za eno malino potrebuje 10 sekund, preden jo odvrže v zbiralnik, kjer se sadeži sortirajo glede na zrelost in pripravijo za transport do trgovin.

Zadnja različica robota, po vsej verjetnosti vsaj začasno tudi končna, naj bi bila pripravljena za proizvodnjo naslednje leto, vsak robot pa bo imel 4 robotske roke, ki bodo delovale simultano. Za zdaj so bili testi med drugim opravljeni tudi na Kitajskem, kjer so rezultati pokazali, da se roboti dobro znajdejo tudi pri pobiranju paradižnikov in drugih plodov.

Pobiranje bo cenejše

Rui Andres, menedžer portfolia pri podjetju Frontier IP, pravi, da so roboti več kot primerni za takšna dela, saj se ne utrudijo in lahko maline obirajo tudi po 20 ur na dan. Izpostavil je poseben izziv, s katerim so se soočili, in sicer prilagajanje robota na različne ravni svetlobe. Andres še dodaja, da delavce na terenu v Veliki Britaniji plačujejo med 1 funtom (preračunanih 1,13 evra) in 2 funtoma (preračunanih 2,26 evra) za kilogram nabranih malin. Fieldwork načrtuje, da bodo roboti precej pocenili celoten proces nabiranja.

Stvaritelj robota je dr. Martin Stoelen, predavatelj robotike na Univerzi v Plymouthu, ki je presedlal iz letalskega inženiringa na področje robotike. Navdih za razvoj obiralskega robota je črpal od starih staršev, ki so imeli veliko kmetijo na Norveškem. S tem, ko se je ambiciozno lotil najbolj občutljivih sadežev, želi tehnologijo izpiliti do te mere, da bo primerna tudi za obiranje ostalega sadja in zelenjave.

Nekateri pridelovalci so že izrazili interes, saj so v zadnjem času pod velikim pritiskom ukrepov, ki prinašajo novo regulacijo minimalne plače. V večini primerov stroški delavcev predstavljajo polovico celotnih stroškov poslovanja, še enkrat pa je potrebno izpostaviti problem Brexita, ki je zmanjšal prihod sezonskih delavcev iz Bolgarije, Romunije in Poljske. Pridelovalci malin in jabolk so doživeli velik manko delovne sile, farme pa so si med seboj že začele krasti obiralce.

Primanjkljaj sezonskih delavcev voda na mlin robotom

Nicholas Marston, predsednik organizacije British Summer Fruits (BSF) pravi, da je lansko leto pridelovalcem primanjkovalo med 15 in 30 odstotkov obiralcev. “Resnično je težko, kajti padec števila delavcev je velik, pridelovalci pa nimajo alternative”, je dodal Marston. Britanska vlada je že sprejela začasni ukrep, dveletni pilotni program, kjer bo približno 2.500 obiralcev prišlo iz Ukrajine in Moldavije. Kljub temu pa analize kažejo, da to ne bo dovolj, saj so potrebe po obiralcih precej večje.

Britanski pridelovalci jabolk, malin in poljskih pridelkov potrebujejo na letni ravni 70.000 sezonskih delavcev. Statistika kaže, da vse več ljudi kupuje večje količine malin, robid in podobnih sadežev. BSF zato napoveduje, da bodo do leta 2020 potrebovali še dodatnih 2.000 obiralcev.

Velika Britanija pa nikakor ni osamljen primer, saj se celotna Evropska Unija, ZDA in Kitajska soočajo s problemom primanjkljaja delovne sile. Ljudje se selijo iz ruralnih območij v mesta in urbana naselja, delavcev, ki bi poskrbeli za sezonski pridelek, pa ni. Ravno zato bi naj bili roboti tisti, ki bi potencialno lahko na dolgi rok rešili položaj.

Na področju agrikulture se pojavlja med drugim tudi vse več robotov, ki skrbijo za sajenje in molžo krav. Vse to je del trenda avtomatizacije, ki bi lahko na dolgi rok prevzela še marsikatero opravilo ljudi. Small Robot Company, stancionirana blizu Salisburyja, testira robote, ki izgledajo podobno kot pajki na kolesih, imenujejo pa se Tom, Dick in Harry. Skrbijo za sejanje in oskrbovanje polj, kjer pridelovalci gojijo pšenico. Ti roboti so manj agresivni kot težki stroji, ki smo jih vajeni danes, obenem pa naj bi zmanjševali potrebo po vodi in pesticidih.

Roboti nasploh obljubljajo povečanje produktivnosti ravno v času, ko je ta v upadu. Po drugi strani se ljudje bojijo za svoje službe, a analitiki mirijo, da bodo roboti nadomestili zgolj enostavne, ponavljajoče se službe. Nekdo bo vseeno moral ostati, da bo upravljal in nadziral sisteme robotov. Napovedi po drugi strani kažejo, da roboti še vsaj 10 let ne bodo tako učinkoviti kot ljudje.