Monitor obljublja 310 Hz. Ali jih vaš računalnik sploh lahko izkoristi?

Predstavljajte si preprosto nadgradnjo: na mizi stoji nov gaming monitor, na škatli piše 310 Hz, priljubljena igra pa je videti skoraj enako kot včeraj. Morda je slika nekoliko bolj tekoča, vendar pričakovanega preskoka ni. Seveda se ponudi vprašanje, ali je bil nakup sploh smiseln. Toda preden za razočaranje okrivimo monitor, je treba preveriti nekaj, kar prodajna številka na embalaži ne pove: koliko sličic dejansko ustvarja računalnik, kako jih pošilja zaslonu in kakšen način prikaza je v resnici vključen.

Številke postajajo vse višje, logika pa se zdi preprosta: več je bolje. V resnici hitrejši zaslon ne more nadomestiti prepočasnega izrisovanja igre, slabega odziva slikovnih pik ali napačne povezave. Včasih je pravilna nastavitev pomembnejša od naslednjih sto hercev.

Hz in FPS: dve številki, ki ju ne smemo zamenjati

Frekvenca osveževanja, označena v hercih oziroma Hz, pove, kolikokrat v sekundi lahko monitor osveži prikaz. Pri 60 Hz je to do 60-krat, pri 180 Hz do 180-krat in pri 310 Hz do 310-krat. FPS oziroma frames per second pa označuje, koliko sličic na sekundo izriše igra na računalniku. Prvo je zmogljivost zaslona, drugo rezultat sodelovanja igre, procesorja, grafične kartice in nastavitev.

Računalnik lahko v zahtevni igri dosega 85 FPS, čeprav je monitor nastavljen na 200 Hz. Zaslon je še vedno sposoben osveževati sliko dvestokrat na sekundo, ne more pa na vsakem osveževanju prikazati povsem nove sličice, če je računalnik ni pripravil. Nasprotno lahko računalnik v manj zahtevni tekmovalni igri izrisuje več sličic, kot jih monitor prikaže kot celotne ločene osvežitve. Tudi takrat visoko število FPS ni nujno brez pomena, saj lahko skrajša čas do novejših podatkov na zaslonu; način sinhronizacije pa vpliva na morebitno trganje slike in zakasnitev.

Frekvenca monitorja je njegova tehnična zmožnost, FPS pa se spreminja glede na igro in prizor. Miren hodnik, množica igralcev in zahtevna pokrajina sistema ne obremenijo enako. Zato ne glejmo le najvišje številke na števcu sličic.

Zakaj je preskok s 60 Hz bistveno drugačen od preskoka z 200 na 310 Hz?

Pri 60 Hz med zaporednima osvežitvama mine približno 16,7 milisekunde. Pri 180 Hz ta interval znaša približno 5,6 milisekunde, pri 200 Hz 5 milisekund, pri 300 Hz 3,3 milisekunde, pri 310 Hz pa približno 3,2 milisekunde. Gre za intervale osveževanja, ne za celotno zakasnitev računalnika ali izmerjen odziv posameznega monitorja.

Razlika med 60 in 180 Hz je zato lahko zelo očitna: kurzor se premika bolj zvezno, premikanje kamere je lahko bolj tekoče, pri hitrih igrah pa so informacije o položaju nasprotnika lahko pogosteje posodobljene. Ko pridemo do 200 Hz in nato še višje, se čas med osvežitvami še vedno krajša, vendar so absolutni prihranki vse manjši. Od 300 do 310 Hz je razlika v razmiku med osvežitvami le okoli desetinke milisekunde. To ne pomeni, da so višje frekvence nepotrebne, pomeni pa, da enako povečanje številke ne prinese vedno enako velike opazne spremembe.

Zanimiv pogled ponuja raziskava, objavljena junija 2026, v kateri je 101 igralec opravljal nadzorovano nalogo tipa prvoosebne strelske igre pri različnih frekvencah osveževanja. Raziskovalci so zaznali korist predvsem pri večjem preskoku s 60 Hz; med 144 in 360 Hz v njihovem konkretnem preizkusu niso ugotovili statistično značilne razlike v uspešnosti. To ni dokaz, da razlike med 144 in 360 Hz nihče ne občuti ali da jih ni mogoče izkoristiti v drugih igrah. Je pa opozorilo, da o nakupu ne bi smeli odločati na podlagi same velikosti številke.

Računalnik je lahko ozko grlo, vendar ni edino

Pri zelo visokih frekvencah je ključna tudi stabilnost izrisovanja. Dvesto FPS v lahkem prizoru in osemdeset v zahtevnem delu iste igre ne dajeta enakega občutka kot enakomerno izrisovanje sličic. Poleg povprečja so zato koristni tudi podatki o posameznih daljših časih izrisovanja oziroma o spodnjih odstotkih FPS. Prav kratki zastoji lahko pokvarijo občutek tekočnosti, četudi je povprečna vrednost visoka.

Procesor lahko omeji FPS v igrah z zahtevno simulacijo, grafična kartica pa pri visoki ločljivosti in zahtevnih učinkih. Z manj grafičnih podrobnosti pogosto pridobimo FPS, vendar tudi izgubimo del kakovosti slike. Tekmovalnemu igralcu to morda ustreza, ljubitelju zgodb pa ne.

Preverimo, kako računalnik deluje pri igrah, ki jih res igramo. Posnetek druge konfiguracije ni dokaz. Tudi prikazani FPS pri generiranju vmesnih sličic ni vedno neposredno primerljiv z odzivnostjo igre pri običajnem izrisovanju.

Lahko 310-Hz monitor ostane pri 240 Hz? Da, zaradi priključka

Pri monitorjih pogosto pogledamo ločljivost in frekvenco, veliko redkeje pa preverimo, pri katerem vhodu je določena frekvenca sploh podprta. Dober primer je AOC 25G4SXU. Proizvajalec navaja 300 Hz kot osnovno frekvenco in do 310 Hz v načinu OC, hkrati pa v tehnični dokumentaciji ločuje omejitve povezav: prek HDMI do 240 Hz, prek DisplayPort do 310 Hz. Če takšen zaslon povežemo z računalnikom prek HDMI, najvišje oglaševane frekvence ne bomo dosegli zgolj s tem, da jo iščemo v nastavitvah sistema.

To ni splošna trditev, da je HDMI vedno počasen ali da je DisplayPort vedno hitrejši. Zmožnosti so odvisne od različice in dejanske izvedbe priključkov, resolucije, monitorja, grafičnega izhoda in kabla. Gre za konkretno omejitev konkretnega modela. Drugi monitorji imajo lahko povsem drugačne kombinacije. ASUS TUF Gaming VG249Q5R na primer v svojih specifikacijah navaja največ 200 Hz tako za HDMI kot za DisplayPort pri podprtih načinih prikaza.

Druga past se skriva v dveh črkah: OC. Gre za način, ki frekvenco osveževanja poveča nad osnovno vrednost, če ga monitor podpira. AOC 24G50F ima osnovno frekvenco 144 Hz in doseže do 180 Hz z OC, medtem ko 25G4SXU iz 300 Hz preide na največ 310 Hz. To nista enaka preskoka, oba pa zahtevata razumevanje razlike med privzetim in dodatnim načinom. Uporabnik naj upošteva navodila proizvajalca in preveri stabilnost izbranega načina.

Tretji, še bolj vsakdanji razlog za izgubljene herce so nastavitve operacijskega sistema. V Windows je treba v razdelku Nastavitve, Sistem, Zaslon, Napredne nastavitve zaslona preveriti izbrani monitor, ločljivost in dejansko frekvenco. Monitor, ki zmore 180 ali 200 Hz, ni nujno nastavljen nanjo od prvega trenutka. Če določene možnosti ni, je treba preveriti vhod, kabel, gonilnike, način OC in podprte kombinacije ločljivosti ter frekvence.

Tudi odzivni čas ni samo ena številka na embalaži

Hitrejše osveževanje je le ena sestavina čistega prikaza gibanja. Druga je čas, ki ga posamezne slikovne pike potrebujejo za spremembo barve. Proizvajalci zato navajajo tudi oznake, kot sta GtG in MPRT, včasih z zelo nizkimi vrednostmi. Toda ti oznaki ne merita povsem iste stvari, poleg tega je številka pogosto dosežena v posebnih testnih ali nastavitvenih pogojih.

Pri GtG (grey-to-grey) govorimo o prehodih sivinskih vrednosti slikovne pike; MPRT (moving picture response time) se nanaša na trajanje zaznavne prikazane sličice oziroma vidnost gibanja v drugačnem merilnem okviru. Če vidimo 0,3 ms pri enem in 1 ms pri drugem modelu, ju zato ne smemo samodejno razvrstiti na prvo in drugo mesto. Pomembno je, ali za številko stoji meritev iste vrste, kako enakomerno se panel odziva pri različnih prehodih in kakšne sledi puščajo hitro premikajoči se predmeti.

Funkcija overdrive lahko pospeši prehode slikovnih pik, vendar pretirana nastavitev ustvari svetle ali temne obrobe za premikajočimi se predmeti (inverse ghosting). Najvišja vrednost v meniju zato ni nujno najboljša; pomagajo neodvisni testi in opazovanje slike.

Kaj pa Adaptive-Sync, FreeSync in G-SYNC?

Če igra ne ustvarja vedno enako hitro novih sličic, lahko pomaga spremenljivo osveževanje, označeno kot VRR (variable refresh rate). Namen te tehnologije je, da monitor znotraj podprtega območja prilagaja osveževanje ritmu izrisovanja. Tako lahko zmanjša trganje slike in del zatikanja, do katerega pride, ko se monitor in grafična kartica ne ujameta. V praksi se srečamo z imeni Adaptive-Sync, AMD FreeSync in NVIDIA G-SYNC Compatible.

Ta podpora ne zagotavlja, da bo vsaka kombinacija grafične kartice, povezave, gonilnikov in nastavitev delovala enako. Preveriti je treba podprto območje VRR, konkretno združljivost in način povezovanja. Prav tako spremenljivo osveževanje ne more čudežno odpraviti težav, če igra zaradi procesorja ali grafične kartice izrisuje sličice neenakomerno. Je pomemben del dobrega sistema, ne nadomestilo za zmogljivost.

Nekateri načini zmanjševanja zabrisanosti gibanja in VRR se ne uporabljajo hkrati. Namesto vklapljanja vseh funkcij preverimo njihovo medsebojno delovanje.

Kdo bo najbolj občutil razliko med 180, 200 in 310 Hz?

Igralec, ki prihaja s 60-Hz zaslona in predvsem igra hitrejše igre, lahko veliko pridobi že z dobro izvedenim monitorjem s 144, 180 ali 200 Hz. Premik je dovolj velik, da ga pogosto opazimo tudi pri vsakdanji uporabi računalnika, ne le pri igranju. Če njegov računalnik najpogosteje dosega okoli sto sličic na sekundo, višja meja monitorja še vedno pušča prostor za prihodnjo nadgradnjo, ni pa nujno, da je danes smiselno zanjo plačati največ.

Drugače razmišlja igralec, ki večino časa igra tekmovalne strelske igre, uporablja nastavitve za visoko zmogljivost in dosega zelo visoke ter stabilne FPS. Zanj je lahko 300-Hz razred smiseln zaradi nižjega intervala osveževanja, večje časovne natančnosti prikaza in posebnih zahtev njegovega načina igranja. A tudi tu odločitev ni avtomatična: upoštevati je treba dejansko gibanje slike, odzivne čase, zakasnitve, velikost zaslona in ergonomijo.

Tretji profil je igralec, ki preživlja več časa v zgodbenih igrah, dirkalnih simulacijah z zahtevno grafiko ali pri vsakodnevnem delu. Morda mu bodo bolj kot dodatnih sto hercev pomenili višja ločljivost, večja delovna površina, kakovost kontrasta, boljše stojalo ali povezljivost. Nič ni narobe, če se na koncu odloči za manj hercev. Slaba izbira ni nižja številka, temveč monitor, ki ne ustreza njegovemu načinu uporabe.

Vse tri modele, ki jih je eigre.si vključil v izbor »Boljša slika«, povezuje ločljivost Full HD, vendar ne predstavljajo povsem enakega scenarija. AOC 24G50F nagovarja uporabnika, ki želi velik preskok iz počasnejšega zaslona in možnost 180 Hz v načinu OC. ASUS TUF Gaming VG249Q5R postavlja mejo na 200 Hz. AOC 25G4SXU sega v razred 300/310 Hz za posebej hitre scenarije. To je uporabna osnova za primerjavo, ne dokaz, da je katerikoli od njih univerzalno najboljši ali da bo v vsaki konfiguraciji deloval bolje od drugih.

Pred nakupom naredite preizkus na računalniku, ki ga že imate

Namesto ugibanja začnite pri svoji najbolj igrani igri. Vključite prikaz FPS in opazujte vrednosti v običajnem igranju, ne samo v meniju ali praznem prostoru. Še bolje je spremljati stabilnost časov izrisovanja: kratki padci lahko bolj vplivajo na občutek kot razlika med dvema visokima povprečjema. Nato preverite trenutno frekvenco monitorja v Windows in ugotovite, ali vas danes omejuje zaslon, računalnik ali oboje.

Pri prenosniku preverite zunanji videoizhod. Lastniki konzol naj upoštevajo, da sodobni sistemi pri podprtih igrah praviloma segajo do 120 Hz, ne do 200 ali 310 Hz. Pomembni so tudi velikost zaslona, čistoča gibanja in uporaba za delo.

Ko poznate svoje FPS, vrsto iger in način priklopa, številke na embalaži dobijo pravi pomen. In prav to je razlika med nakupom specifikacije in nakupom boljše izkušnje.

Black Friday je lahko dober trenutek za nadgradnjo, ne pa razlog za napačno izbiro

Pri tehnoloških nakupih je mamljivo primerjati velike številke in končni znesek. Bolj koristno je primerjati tisto, kar se bo pri uporabi zares spremenilo. Na eigre.si je zato v sklopu Boljša slika – izbor gaming monitorjev smiselno pogledati modele AOC in ASUS z različnimi frekvencami osveževanja, ob tem pa preveriti njihove priključke, način OC in primernost za svoj računalnik. Kdor hkrati ureja še druge dele igralnega prostora, lahko ločeno preveri opremo za svoj način igranja.

Kampanja Black Friday 2026 na eigre.si izhaja iz sporočila »Izberi, kaj bo boljše.« Pri monitorju to pomeni predvsem vedeti, kaj vam višja frekvenca lahko omogoči in kaj mora zanjo zagotoviti preostali del sistema. Preverite aktualni tehnološki izbor, vendar se za nakup odločite šele, ko veste, kaj želite izboljšati. Najboljša nadgradnja ni nujno tista z največjo številko na škatli. Je tista, pri kateri razliko res opazite.