Kitajska predlaga omejitve izvoza najnaprednejših tehnologij umetne inteligence

Predlog novih izvoznih omejitev zajema umetno inteligenco, čipe in še nekatere druge tehnološke panoge. Med drugim bi lahko omejili izvoz najzmogljivejših modelov in agentov, ki se uporabljajo v kritični infrastrukturi, obrambi ter državnih storitvah. Gre za osnutek pravil, ne za dokončno uveljavljeno ureditev.

Peking ukrep utemeljuje z varnostjo in preprečevanjem zlorab umetne inteligence. Osnutek bi državi omogočil več nadzora nad prenosom ključnega znanja v tujino, v času vse ostrejše tehnološke tekme z ZDA. Omejitve so del širšega kitajskega sistema nadzora nad izvozom strateških tehnologij, kamor so že vključena področja, kot sta pridobivanje in predelava redkih surovin.

Omejitve bi zajele modele, agente in čipe

Predlog se nanaša na tehnologije za razvoj naprednih modelov umetne inteligence in agentov, pa tudi na načrtovanje procesorjev, pomnilniških čipov, njihovo pakiranje ter omrežno opremo. To ne pomeni nujno, da bi Kitajska prepovedala izvoz vseh izdelkov izdelanih s temi tehnologijami. Glavni cilj je nadzorovati pretok samega znanja, programske opreme in drugih tehnoloških temeljev, na primer ob prodaji podjetja tujemu kupcu ali prehodu ključnih zaposlenih v tujino.

Predlog predvideva izjeme za odprte modele, ki so javno dostopni in niso bili naučeni na občutljivih podatkih. Omejitve bi lahko veljale za modele z več kot dvema bilijonoma parametrov ali za tiste, ki bi se po zmogljivostih uvrščali med vodilne na svetu. Število parametrov je eden od kazalnikov velikosti nevronske mreže, vendar samo po sebi ne pove vsega o dejanskih zmožnostih modela.

Med primeri modelov, ki bi lahko presegli omenjeni prag, je kitajski model K3 zagonskega podjetja Moonshot. Po poročanju Financial Timesa ima 2,8 bilijona parametrov, njegova zmogljivost pa se približuje najboljšim modelom na trgu. Predlog zato ne cilja le na tehnologijo, ki bi jo tuji razvijalci lahko uporabili v svojih izdelkih, temveč tudi na znanje, ki bi lahko okrepilo tuje konkurenčne sisteme.

Izjema za spletni dostop in vprašanje posla Manus

Osnutek naj ne bi preprečil, da bi uporabniki iz tujine do nekaterih kitajskih modelov dostopali prek aplikacij ali spletnih strani. Ključna razlika je, ali se tehnologija prenaša iz Kitajske v drugo državo. Dostop do storitve na daljavo torej ni nujno enak prenosu modela, njegovega ozadja ali ključnega znanja v tujino.

Predlog naj bi bil deloma odziv na prevzem aplikacije Manus za dve milijardi dolarjev s strani ameriškega podjetja Meta. Kitajske oblasti so pozneje zahtevale, da se posel razveljavi. Primer je po oceni Pekinga razkril vrzel v nadzoru: tehnologija lahko preide v tuje roke tudi prek prevzema podjetja, ne le z neposrednim izvozom izdelka.

Nekatera pravila bi bila poenostavljena za kitajska podjetja, ki v tujini gradijo in upravljajo podatkovne centre, izdelujejo lastne zasnove čipov, sodelujejo s tujimi raziskovalci ali pomagajo pri mednarodnih standardih. To je pomembno za skupine, kot so ByteDance, Alibaba in Tencent, ki širijo svoje podatkovne zmogljivosti zunaj Kitajske, medtem ko jim ameriške in zavezniške omejitve otežujejo dostop do najnaprednejših čipov doma.

Predlagani nadzor sega tudi na nekatere tehnologije za sončno energijo in biomedicino. Če bodo pravila sprejeta, bodo pokazala, da Peking ne želi nadzorovati samo končnih izdelkov, temveč tudi prenos znanja, ki omogoča njihov razvoj. Za uporabnike to za zdaj ne pomeni splošne blokade kitajskih storitev umetne inteligence; za podjetja, vlagatelje in razvijalce pa bi lahko pomenilo strožja pravila pri prevzemih, prenosu tehnologije in širjenju poslovanja v tujino.